Part

  1 I     |          hotel domisliti, ali je kaj pozabil, dene roko na čelo
  2 I     |    blagroval: "Ti si že mož, ti! Kaj maraš, ker imaš vsega zadosti."
  3 I     |         dé; modro se je držal in kaj drugega govoriti začenjal.
  4 II    |        konja in pravi: ~"Če imaš kaj težke peté, pa k meni sedi,
  5 II    |      krave kúp delal; kjer se je kaj kupčevalo, tam je kričal
  6 II    |        res tako krivil ali bi se kaj drugače pokazalo," reče
  7 II    |  nasmehom, kakor bi hotel reči: "Kaj boš ti, sirota lačna!" ~"
  8 II    |         sirota lačna!" ~"Ali boš kaj za vino dal, Anton?" vpraša
  9 II    |      Anton, "pa ti ga menda tudi kaj posrkneš, ka-li?" ~"Bi ga,
 10 III   |           rdečo trobentico in še kaj lepega. Veselé se ga naposled
 11 III   |       takih prilikah, ko je mati kaj pogodrnjala, s peto ob tla
 12 III   |         po volji, akotudi si ima kaj izbirati iz tolike množine,
 13 IV    |       sin vprašal: kje ste bili, kaj ste delali? In če je oče
 14 IV    |        za brazdo ter ni vprašal: kaj boš sejal ali sadil? Če
 15 IV    |       ali sadil? Če sta si imela kaj povedati, povedala sta si
 16 IV    |        ki je temu pripovedovala, kaj je oni rekel. Štefan je
 17 IV    |         bil le Brašnarjev sin. ~"Kaj boš kupoval na semnju?"
 18 IV    |        moral nositi na prstu." ~"Kaj pak?" ~"Ko bi baš takega
 19 V     |        pljune po tleh in reče: ~"Kaj vam nisem povedal, da sem
 20 V     |       goldinarjev vas prosim." ~"Kaj boš ž njimi" ~"Prašička
 21 V     |          reče: "Najprvo je treba kaj založiti." Z belim prtom
 22 V     |       Nimaš nič za prigrizek?" ~"Kaj pečenega in kaj kisle zelenjadi?" ~"
 23 V     |    prigrizek?" ~"Kaj pečenega in kaj kisle zelenjadi?" ~"Pokaži!"  "
 24 VI    |  obrnivši se k Štefanu, vpraša: "Kaj pa svojega starega nisi
 25 VI    |      pogledati. Kakor bi bil sam kaj pregrešil, beži iz semnja! ~
 26 VI    |         misel spreobrne in reče: kaj bi storil, kaj bi dal, ako
 27 VI    |          in reče: kaj bi storil, kaj bi dal, ako bi našel besedo,
 28 VII   |          da Marjeta neče vedeti, kaj ima to pomeniti, zagodrnja: ~"
 29 VII   |          zagodrnja: ~"Nu, ali bo kaj?" ~"Nič bi ti ne dala, nisi
 30 VII   |          godcev pa res ni treba. Kaj tuliš!" reče Brašnar. ~"
 31 VII   |          tuliš!" reče Brašnar. ~"Kaj ne bi! Kako ne bi!" odgovori
 32 VII   |       več..." ~"Precej mi molči! Kaj to tebe briga!" ~"Briga
 33 VIII  |        morda pijan, pa ni vedel, kaj dela, in, če je tudi dva
 34 VIII  |          dva goldinarja zmaknil, kaj, za vino mu je bilo treba!"
 35 VIII  |     predivo dal," reče Štefan. ~"Kaj meniš, da ne bi znala trlice
 36 VIII  |          nam?" ~"Ali boste drevi kaj časa svetili?" ~"To se ve
 37 VIII  |        si Štefan, ter si ne more kaj, da se ne bi še enkrat obrnil
 38 IX    |        skrivnosti njune ljubezni kaj kvarnega izviralo, ogibala
 39 IX    |         bodi, da je torej vse to kaj posebnega. Obljubil je sicer
 40 X     |     pravim veseljem pripoveduje, kaj ljudje govoré, in mislila
 41 X     |     utegne še neresnična biti. ~"Kaj takega mi ni treba nikoli
 42 X     |          in začne pripovedovati, kaj je slišala. Bolj ostro,
 43 X     |        pri vsaki reči pomisliti, kaj bi oče dejal, ako bi to
 44 X     |     lahko se mu spesne. Saj veš, kaj mislim. Glej, Podselska
 45 X     |       ljudje govoré, pa pomisli, kaj bi oče rekel, ako bi kaj
 46 X     |         kaj bi oče rekel, ako bi kaj bilo, ako bi samo slišal
 47 X     |        prišel. Bog daj, da bi se kaj ne primerilo na poti!" ~
 48 X     |    govorila ž njim, povedala mu, kaj je mati rekla, in potem --
 49 X     |          ji poda nekaj v roko. ~"Kaj je?" vpraša deklica. ~"Prstan,
 50 X     |   umakniti, daleč daleč proč!" ~"Kaj boš?" ~"Na vojsko šel, po
 51 XI    |    Ljudje vsakega obrékajo, kdor kaj ima." ~"Jeličev ni delaven;
 52 XI    |      spregovoriti," reče mati. ~"Kaj pa dekle? Kaj pravi? Ali
 53 XI    |       reče mati. ~"Kaj pa dekle? Kaj pravi? Ali je tudi njej
 54 XII   |          vrečah hodeč tu ter tam kaj popravlja in prelaga. ~"
 55 XII   |          pa hlapec mi je zbolel. Kaj boš pa ti, kaj kmetoval?" ~"
 56 XII   |        je zbolel. Kaj boš pa ti, kaj kmetoval?" ~"Nimam nič posebnega,
 57 XII   |       ter potem k meni pridi, da kaj ugrizka dobiva pa da grlo
 58 XII   |        veži opravek. Slišala je, kaj mati govori z onim možem,
 59 XIII  |          živ človek stori."  "E, kaj boš! Jaz ne iščem ničesar. --
 60 XIII  |          je tako! Ti si pameten, kaj meniš, katerega zeta čem
 61 XIII  |          pijan!" reče. "Ali veš, kaj govoriš?" ~"Vem. Vaša Franica
 62 XIII  |       delal, ni vedel nekaj časa kaj storiti, hitro pak je čez
 63 XIV   |          zdaj Antona obsujejo. ~"Kaj sta imela? Kaj ti je naredil
 64 XIV   |       obsujejo. ~"Kaj sta imela? Kaj ti je naredil Brašnarjev?"
 65 XIV   |          vse vem," reče drugi. ~"Kaj veš?" vpraša Smrekar. ~"
 66 XIV   |       Vsak po svoje; jaz že vem, kaj imam storiti. Vsem vam jezike
 67 XV    |      peči in sede v kot na klop. Kaj in kako je mož nocoj zvedel,
 68 XV    |          ženo, ki čaka v strahu, kaj bo. ~"Biljak je prinesel
 69 XV    |       Tudi ti nečeš več slišati! Kaj, ko bi se ti kaj na starost
 70 XV    |        slišati! Kaj, ko bi se ti kaj na starost prigodilo?" reče
 71 XV    |        pred ženo. Ona je vedela, kaj to molčeče vprašanje pomenja. ~"
 72 XV    |        ne šmeš!" ~"Tedaj ti veš, kaj mi je! Ti si vedela poprej!
 73 XV    |         se bo ženil v mojo hišo. Kaj mi je bilo, da mu nisem
 74 XV    |        treba vprašati, preden se kaj govori." ~"Tepsti je ne
 75 XV    |       med ljudmi, da nisem vedel kaj reči zaradi nje? In ali
 76 XV    |          zaradi nje? In ali veš, kaj lahko iz tega pride, kaj..." ~"
 77 XV    |         kaj lahko iz tega pride, kaj..." ~"Kaj si boš to...",
 78 XV    |         iz tega pride, kaj..." ~"Kaj si boš to...", žena prestriže
 79 XVI   |         menda to vidi in reče: ~"Kaj uči četrta zapoved?" ~"Spoštuj
 80 XVI   |          ga jaz videti ne morem. Kaj je to? Kaj bo iz tega! Drugega
 81 XVI   |      videti ne morem. Kaj je to? Kaj bo iz tega! Drugega nima
 82 XVI   |         pa se +ti+ meniš ž njim? Kaj imaš ž njim?" ~"Pregrešnega
 83 XVI   |         njim," odgovori dekle. ~"Kaj? Pregrešnega nič! Deklina,
 84 XVI   |        bi to, še to prišlo! Veš, kaj govorim?" ~Deklica hoče
 85 XVI   |         spregovori ona. ~"Vidiš, kaj tukaj na steni visi?" reče
 86 XVI   |  ustrelim, nego da bi... že veš, kaj mislim. Zahvali se svoji
 87 XVII  |        je baš iz kašče prišla. ~"Kaj je?" vpraša mati Smrekarica. ~"
 88 XVII  |      ljubezen. Jaz nisem mislil, kaj bo iz tega, niti da bi kaj
 89 XVII  |       kaj bo iz tega, niti da bi kaj bilo, niti kaj bi utegnilo
 90 XVII  |        niti da bi kaj bilo, niti kaj bi utegnilo biti, nego..." ~"
 91 XVII  |         ne veste in nihče ne ve, kaj sem trpel te dni, ko sem
 92 XVII  |          biti, da si mu celo sam kaj takega pripovedoval ter
 93 XVII  |       Tako mi vre po glavi, vem, kaj hočem, in ne vem." ~"To
 94 XVIII |     napravlja. Jaz vidim in vem, kaj manjka dekletu, zato sem
 95 XVIII |        težavam," reče Smrekar. ~"Kaj misliš?" vpraša žena. ~"
 96 XVIII |     dalje in se ne daš..." ~"Nu, kaj bi pa rada? Kaj? Ti, ki
 97 XVIII |              Nu, kaj bi pa rada? Kaj? Ti, ki si modrejša od mene!"
 98 XVIII |    lepoti; ne izbira niti ne vé, kaj hoče. Pusti omaro odprto
 99 XVIII |          s svojo hčerjo govoril. Kaj znači: rad imeti, ljubiti,
100 XVIII |         k sebi pritisniti.  "Nu, kaj to? Čemu to? Jokati ni treba!
101 XVIII |           ki smo stari ter vemo, kaj je prav. Silim te baš ne,
102 XVIII |       licu pod očmi sled solz. ~"Kaj si res taka, da ne pojdeš
103 XVIII |           ni poroke brez žené; a kaj naša lepa nevesta poreče?
104 XIX   |      zdaj že nič ne govori." ~"E kaj, pa bo že spet govorila,
105 XIX   | prisiljen. Ti si jo prisilil." ~"Kaj nisi tudi ti privolila?" ~"
106 XIX   |        več; jaz ne morem videti, kaj trpi." ~"Nič ne bo hudega,
107 XIX   |      slušala ali ne! Pokažem ti, kaj je pokorščina!" ~Mati Smrekarica
108 XIX   |      nekako mrtva; poslušala je, kaj govore in kaj zapisujejo,
109 XIX   |      poslušala je, kaj govore in kaj zapisujejo, pa slišala ni
110 XX    |     zmenila z nikomer. Če je kdo kaj izpraševal o tej stvari,
111 XX    |       vidi Štefana pred seboj. ~"Kaj niti soseda nisva več, da
112 XX    |      glasom. Deklica menda ne ve kaj odgovoriti, a obrne se v
113 XX    |       imel, on ne, drug ne..." ~"Kaj? Kaj?" ~A hitro Štefanu
114 XX    |        on ne, drug ne..." ~"Kaj? Kaj?" ~A hitro Štefanu veselo
115 XX    |      pravi:  "Ne, ne! -- Povedi, kaj ti je na mislih? Menda vendar
116 XXI   |      prida, ter skoči pokonci. ~"Kaj delaš, Štefan? I, kaj ne
117 XXI   |            Kaj delaš, Štefan? I, kaj ne greš svatovat?" vpraša
118 XXII  |    začeti, neveste ni, žen ni! ~"Kaj je to?" reče tovarišica
119 XXII  |        in še ona hoče pogledati, kaj opravljajo tako dolgo za
120 XXII  |          z enim glasom. ~"Jezus, kaj je?" vzkliknejo vse ženske. ~
121 XXIII |       sonce zajde, sama pride in kaj potem! Kako bi bilo oprati
122 XXIII |           da si je morebiti sama kaj žalega storila, da je pobegnila
123 XXIII |         kraj nesreče in žalosti. Kaj je pomagalo bogastvo, kaj
124 XXIII |        Kaj je pomagalo bogastvo, kaj denar! Edinega otroka ni
125 XXIII |         zvedel je šele drugi dan kaj se je zgodilo. Poskočil
126 XXIV  |         očeta uči!" reče mati. ~"Kaj? Božja zapoved?" huduje
127 XXIV  |           veš, katera je četrta? Kaj je bilo meni tega treba?
128 XXIV  |     tepec biti. -- Veš, babnica, kaj je to? Vraga veš! Jaz ti
129 XXIV  |        šel zdaj ponjo? A potlej, kaj še potlej?" ~"Ti si oče..." ~"
130 XXIV  |       potlej?" ~"Ti si oče..." ~"Kaj oče, oče, oče! Jaz sem bil!
131 XXV   |          kje je. Kar hiša stoji, kaj takega ni bilo! Sicer je
132 XXVII |    Štefan morda ni precej vedel, kaj te besede pomenjajo, a zvedel
133 XXVII |          mestu kakor priklenjen. Kaj je hotel? Namestnika smrt
134 XXVIII|      kaka vrata zakričala ali se kaj drugega ganilo. ~Iz konjskega
135 XXVIII|      posvetil, kdo tukaj leži. ~"Kaj te vrag trese, ka-li, Štefan?
136 XXVIII|       vrag trese, ka-li, Štefan? Kaj mi slamo drobiš na dragoletnikovem
137 XXVIII|         ni nič mar." ~"Vidiš ga! Kaj nisva prijatelja? Kaj nisem
138 XXVIII|        ga! Kaj nisva prijatelja? Kaj nisem pri tvojem očetu služil,
139 XXIX  |          več dneh -- opominjala, kaj je bilo tega vsega treba.
140 XXIX  |         jablani. ~"Ali sta se že kaj pogovarjala z očetom?" vpraša
141 XXIX  |          vpraša po malem hipcu: "Kaj?" ~"I, saj veš kaj! Malo
142 XXIX  |       hipcu: "Kaj?" ~"I, saj veš kaj! Malo ven pogledi!" ~Deklica
143 XXIX  |          Saj meni smeš povedati! Kaj nisem tvoja mati? Glej,
144 XXX   |         zetu nekaj naukov dajal: kaj in kako je kupovati v semnju,