Part

 1 I     |     sedečega soseda. ~"V semenj. -- Ti ne pojdeš?" ~"Bašti ne morem;
 2 I     |           kdo hvalil in blagroval: "Ti si že mož, ti! Kaj maraš,
 3 I     |           blagroval: "Ti si že mož, ti! Kaj maraš, ker imaš vsega
 4 II    |       soseda: "Koliko jih misliš pa ti?" ~Brašnar ume ta zasmeh,
 5 II    |          nasmeje, rekoč: "Ni hudir! Ti nas lahko v kozji rog uganjaš,
 6 II    |            jaz prazno!" ~"Dobro, da ti nisem nič dolžan. Ti bi
 7 II    |             da ti nisem nič dolžan. Ti bi se me precej lotil s
 8 II    |             bi hotel reči: "Kaj boš ti, sirota lačna!" ~"Ali boš
 9 II    |           pil," odgovori Anton, "pa ti ga menda tudi kaj posrkneš,
10 III   |           nisva še nikoli in žalega ti menda jaz nisem storila,
11 III   |            menda jaz nisem storila, ti meni ne. Zakaj bi tedaj
12 IV    |          tudi kupiti, tak, kakor ga ti imaš tukajle." ~Rekši, jo
13 IV    |           in ročico, ne vem. ~"Čemu ti bo tak prstan, kakor je
14 IV    |           prejšnjo reč, vprašaje: ~"Ti bi rad moj prstan imel?" ~"
15 IV    |             od ne vem česa." ~"Čemu ti vendar bo?" ~"Imel ga bom!" ~"
16 VI    |       dekliško." ~"Vse v en kup." ~"Ti si prav ustvarjena, da bi
17 VI    |        Katero izmed tega dvojega se ti lepše zdi?" ~Štefan pogleda
18 VI    |              pa ko bi jaz bil kakor ti, vzel bi to z zelenimi rožami." ~"
19 VI    |             živino hoditi. Ali greš ti z menoj, če utegneš, da
20 VII   |           Nu, ali bo kaj?" ~"Nič bi ti ne dala, nisi vreden, da
21 VII   |           Da bi te bili vsaj ubili, ti nesnaga grda! Ali nimaš
22 VIII  |           ga vsejal." ~"Preredko se ti zdi?" ~"Ko bi bil mene vprašal
23 VIII  |             ga ne greš tret, ako bi ti vse predivo dal," reče Štefan. ~"
24 VIII  |            takim veseljem, da bi se ti samo trlo pod rokami." ~
25 IX    |   skrivnostno povedal svojo novico. Ti so jo razodeli vsak svojemu
26 X     |          njemu in drugim takim. Jaz ti ne bom prepovedovala govoriti
27 X     |             je še Bog vesel. Pa saj ti menda ni treba zabičevati,
28 X     |            ali moram se bati. Hočem ti le reči, da moraš moliti
29 X     |        moliti za pravo čednost. Jaz ti verjamem, da ni nič, kar
30 X     |            ne upa povedati zakaj. ~"Ti boš meni in očetu na starost
31 X     |            mati prav govoré, jaz se ti moram umakniti, daleč daleč
32 X     |             ni drugega prejel, samo ti! Češ?" -- In Štefan zopet
33 XI    |      dvakrat gor in dol. ~"Tedaj ta ti godi?" vpraša. ~"Dober človek
34 XI    |         stavim nanj toliko, kolikor ti. Denar je lepa reč, ali
35 XI    |             zabavljivo reče ~"Baba, ti govoriš, kakor veš. Kmetstvo
36 XI    |             rajši vzameš takega, ki ti bo na starost v zobe gledal?" ~"
37 XI    |       prosil če Bog dá. Povedal sem ti, da ga nečem, ki bi v petek
38 XII   |            mi je zbolel. Kaj boš pa ti, kaj kmetoval?" ~"Nimam
39 XIII  |            ni dal, in več takega. ~"Ti nisi neumen, fant!" reče
40 XIII  |             imam jako rad in, kadar ti bo velika sila, pri meni
41 XIII  |            zadosti." ~"Res je tako! Ti si pameten, kaj meniš, katerega
42 XIII  |             ne dá govoriti. ~"Fant! Ti si pijan!" reče. "Ali veš,
43 XIV   |      obsujejo. ~"Kaj sta imela? Kaj ti je naredil Brašnarjev?"
44 XIV   |             Smrekar. ~"Mnogo, česar ti ne." ~"Povedi!"  "Tako malo
45 XIV   |            drugi. ~"Ne bodi hud, da ti pripovedujem; to je samo,
46 XV    |             in začne jokati. ~"Tudi ti nečeš več slišati! Kaj,
47 XV    |          več slišati! Kaj, ko bi se ti kaj na starost prigodilo?"
48 XV    |         tepsti je ne šmeš!" ~"Tedaj ti veš, kaj mi je! Ti si vedela
49 XV    |            Tedaj ti veš, kaj mi je! Ti si vedela poprej! Ti si
50 XV    |            je! Ti si vedela poprej! Ti si ji pomagala pečati se
51 XV    |             ve, kdo je njen oče!" ~"Ti si bil tudi mlad." ~"Bil;
52 XV    |             si jo nocoj skrila, naj ti bo. A jutri zjutraj jo hočem
53 XVI   |             k Franici spregovori: ~"Ti tukaj ostani!" ~Sama sta
54 XVI   |           boš dolgo živela in da se ti bo dobro godilo na zemlji. --
55 XVI   |            godilo na zemlji. -- Ali ti mene spoštuješ?" ~"Spoštujem."  "
56 XVI   |            si dobra, pametna hči, a ti za menoj natihoma zveze
57 XVI   |             svoj prazni žep, pa se +ti+ meniš ž njim? Kaj imaš
58 XVII  |             in dejala je: ~"Saj jaz ti ne rečem nič. Znam te, da
59 XVII  | pripovedoval ter vprašal ga, kar bi ti bila jaz bolj zlepa povedala!
60 XVIII |           baš zdaj!" ~"Bog pomagaj! Ti si včasi kakor voda! Ne
61 XVIII |            Nu, kaj bi pa rada? Kaj? Ti, ki si modrejša od mene!"
62 XVIII |           nikdar napak učil, nikdar ti še ne ukazal ničesar, kar
63 XVIII |            na svetu, in storila sva ti, kar si želela, pa ti bova
64 XVIII |           sva ti, kar si želela, pa ti bova še. Ali naju imaš tudi
65 XVIII |         bova še. Ali naju imaš tudi ti toliko rada, da nama danes
66 XVIII |           to? Jokati ni treba! Sile ti ni in ti ne bo, če Bog hoče.
67 XVIII |             ni treba! Sile ti ni in ti ne bo, če Bog hoče. Pogreznikov
68 XVIII |     odgovori hči. ~"Tale rdeča ruta ti dobro pristoji. Deni jo
69 XVIII |        stric, "saj nima kosti! Vino ti dá bolj rdeče lice in veselo
70 XIX   |         jokaje reče možu: "Moj Bog, ti si kakor voda! Vse obenem
71 XIX   |             zakon vendar prisiljen. Ti si jo prisilil." ~"Kaj nisi
72 XIX   |          prisilil." ~"Kaj nisi tudi ti privolila?" ~"Jaz nikoli
73 XIX   |             slušala ali ne! Pokažem ti, kaj je pokorščina!" ~Mati
74 XIX   |       večkrat neveste vprašal: "Ali ti je tako po volji?" A ona
75 XX    |              Ne, ne! -- Povedi, kaj ti je na mislih? Menda vendar
76 XXIV  |           kaj je to? Vraga veš! Jaz ti povem, da, dokler bodem
77 XXIV  |           potlej, kaj še potlej?" ~"Ti si oče..." ~"Kaj oče, oče,
78 XXIV  |            najsvetejši jezi reče: ~"Ti nimaš človeškega srca! Tebi
79 XXIV  |             otrok ne smaili, kdo se ti bode smilil? Ti imaš kamen
80 XXIV  |              kdo se ti bode smilil? Ti imaš kamen pod prsmi. Ti
81 XXIV  |            Ti imaš kamen pod prsmi. Ti si trda, lesena klada in
82 XXIV  |           sram! Jaz grem ponjo, ker ti nečeš ponjo iti ter je nečeš
83 XXIV  |           praga, katerega prestopaš ti, neusmiljena zver, ki svojega
84 XXVII |       trmoglavostjo si sam kriv, da ti otrok umira. ~Zdravnik mu
85 XXVII |        dostavila: ~"Štefan, moli še ti, da bi ne umrla, potlej
86 XXVIII|           ga zlodej jemal! Saj groš ti prekleto izbira in izbira,
87 XXVIII|       polnoči tako gotovo, kakor si ti pijanega Brašnarja sin,
88 XXVIII|       Kajpak, kajpak! -- Povedaj mi ti rajši, ko se že tako lepo
89 XXVIII|             tvojem očetu služil, ko ti še hlač nisi znal obuvati?" ~