Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
Alphabetical [« »] šale 1 šalil 1 šaliti 1 še 87 šel 23 šele 9 šepece 1 | Frequency [« »] 90 kakor 89 ti 88 bila 87 še 82 ko 82 tako 79 jaz | Josip Jurcic Sosedov sin IntraText - Concordances še |
Part
1 I | prav naprežen, zapenja si še goste posrebrene gumbe na 2 I | odgovori dekle, "nisem še opravljena in tudi rajša 3 II | bistroglavnosti. Da bi se še bolj podkoval, prebere zakonoznanske 4 II | zasuknjeno in predrugačeno še enkrat od spodaj. Kmetstvo 5 II | preobračati, da se ga je še okrajni sodnik, ki ni bil 6 II | namesto kvare je žel Brašnar še dobiček iz takih razporov 7 II | Brašnar tako pretkan, da mu še cesarski možje do kože ne 8 II | pameten, to dobro sodbo o sebi še bolj utrditi in na svoj 9 III | štrukelj, rdečo trobentico in še kaj lepega. Veselé se ga 10 III | mislim. Prepirala se nisva še nikoli in žalega ti menda 11 IV | poštenost, dobro srce in še mnogo dobrih dušnih lastnosti. ~ 12 IV | težko delo in skrb se mu je še bolj zagrenila s to mislijo, 13 IV | se dekle. ~"Prstan tega še ne stori, treba fajmoštra." ~ 14 V | Kajne, Anton, da boste še meni voli kupili?" reče 15 V | z vračilom, znal te bom še drugič, ako ne, nikoli več 16 V | naravnost v kot, kjer je bil še prostor, sede in reče: " 17 VI | bosta imela novcev toliko in še več, nego veljajo te pištolice. 18 VI | pa svojega starega nisi še nič videl?" ~"Očeta? Nič," 19 VII | telečje al' svoje~ al' pa še oboje itd.~Štefan navije 20 VII | odgovori stara sestra. "Nisi še dosti globoko nas pokopal, 21 VII | pokopal, treba nam je bilo še te sramote na hišo, da si 22 VII | Štefanom, briga! Nisem ga še videla jokati, ubogega siromaka, 23 VII | more več, njegova sestra še dalje toži, on pak leže 24 VIII | VIII Ljudje še vendar niso tako hudobni, 25 VIII | razpotju in Franica ga je še malo pripočakala, da je 26 VIII | se mora začeti. Res nisem še trla, pa ko bi letos, začela 27 VIII | Umreti jaz tudi ne mislim še tako naglo, to sem le tako 28 VIII | ne more kaj, da se ne bi še enkrat obrnil ter za njo 29 IX | Ljudje so opazili tudi to in še mnogo enakega ter so dejali, 30 IX | ne pozabijo ter pridejo še prerade, mislimo nanje ali 31 IX | pod oknom videl; a šel je še tisti večer v samotno kočo, 32 X | katera nazadnje utegne še neresnična biti. ~"Kaj takega 33 X | se je! Mislila je: zdaj še ne! ter odgovori na materino 34 X | je. Veselega človeka je še Bog vesel. Pa saj ti menda 35 X | zaduši klic ljubezni! ~Še enkrat potrka ter njeno 36 X | srce ustvaril, naj odpusti! Še enkrat bo govorila ž njim, 37 XI | ga ljudje vikali ter bi še jaz ne mogel govoriti ž 38 XII | popravlja in prelaga. ~"Vrag še take hlapce!" zahudi se 39 XII | tobaka ponuja. "Pojdete še nocoj?" vpraša Smrekarja, 40 XII | zažge. ~"Do pol poti bi še nocoj rad šel, pa hlapec 41 XIII | razvezuje; Štefan ga ni še nikoli videl tako prijaznega 42 XIII | bil v tvojih letih in sem še zdaj tak. Vsak človek je 43 XIV | nekoliko mirnejši: "Ne znajo še mene. Jaz hudiča izženem 44 XIV | izženem iz mladih glav, ako še toliko časa v njih sedi." ~" 45 XIV | vendar ne, Anton! Te megle se še vse lepše razpodé. Svojega 46 XV | bližal, videl je, da imajo še luč spodaj v družinski stanici. 47 XV | stanici. Da bi tako pozno še svetili, ni bilo navada. 48 XV | Jaz pravim, da hočem še nocoj govoriti ž njo, zdajle 49 XV | žena jokaje, "jaz sem te še malo prosila vsa leta, kar 50 XV | njej. Saj veš, da je nisem še nikoli Naj bo, kakor gre; 51 XV | Bil; pa svojemu očetu sem še danes hvaležen, da sem moral 52 XVI | ne imela več, ako bi to, še to prišlo! Veš, kaj govorim?" ~ 53 XVII | praznote, tišine je bilo še preveč -- tistega veselo-pokojnega 54 XVII | te ustreli, če boš hodil še za njo." ~"To me ne straši, 55 XVIII | začne Smrekar, "da te nisem še nikdar napak učil, nikdar 56 XVIII | nikdar napak učil, nikdar ti še ne ukazal ničesar, kar bi 57 XVIII | rada slušala, slušaj me še danes. Glej, midva z materjo 58 XVIII | kar si želela, pa ti bova še. Ali naju imaš tudi ti toliko 59 XVIII | veselje storiš?" ~Tako Smrekar še nikdar ni s svojo hčerjo 60 XIX | nasledovali in česar je še treba. Franičin stric je 61 XIX | izpolnjevati, težilo mu je še nekaj posebnega jezik in 62 XX | prizadeva k hiši priti, da se še celo umiče. Menda je sam 63 XX | kebel na glavo, pusti dekli še pri perilih ter ide proti 64 XX | dežele in bi se ne bila še nikdar videla?" ~To Štefanovo 65 XX | roko, da jo zaboli -- "to še ni najhuje, da te jaz ne 66 XX | ne bi videli! Morda bova še govorila," reče dekle. ~ 67 XXII | davi s svojo tovarišico še precej zgovorna, dasi v 68 XXII | to?" reče tovarišica in še ona hoče pogledati, kaj 69 XXII | mislil, da bi molit šel; dà, še iz cerkve so vreli. Naposled 70 XXII | zbijali, da take poroke še niso nikoli dočakali. Celo 71 XXIV | zopet po stari navadi in še odločneje ter jezneje začne 72 XXIV | pogovoru: eno dete je imel, pa še to ga je na smeh spravilo 73 XXIV | zdaj ponjo? A potlej, kaj še potlej?" ~"Ti si oče..." ~" 74 XXIV | se postavi pokonci kakor še nikdar, kar sta v zakonu, 75 XXIV | v njeni ljubezni k hčeri še huje razjezi. ~"Če nikoli 76 XXVI | kjer je Franica nekdaj, še mlado dekle, učeč se stanovala, 77 XXVII | je mogoče, storiti, a da še ni gotovo, da bi se obrnilo 78 XXVII | svojem življenju ta dva nista še tako molila! In vera je 79 XXVII | dostavila: ~"Štefan, moli še ti, da bi ne umrla, potlej 80 XXVIII| pojdi; moja postelja je še gorka. Jaz ne bom več smel 81 XXVIII| je tržni dan, pa je treba še ovsa dobiti ter napasti 82 XXVIII| tvojem očetu služil, ko ti še hlač nisi znal obuvati?" ~ 83 XXIX | drogom sneg ogrebati, da se še več vej ne odčehne, nego 84 XXIX | Poslednji se je poznala še bolezen, kajti lice ni še 85 XXIX | še bolezen, kajti lice ni še imelo nekdanjega rdečega 86 XXIX | skozi okno na vrt, kjer je še zmerom oče s Štefanom govoril 87 XXIX | vselej vse povedala! Ni še nič rekel oče?" ~"Nič ne!"