Part

 1 II    |  bankovcih menimo; ali ako bi te jaz v pravdi imel, pa bi te
 2 II    |        imaš tudi polno mošnjo, a jaz prazno!" ~"Dobro, da ti
 3 II    |      cesarski minister, pa bi te jaz za mešetarja jemal? To ni
 4 III   |          Saj nisva v jezi, kakor jaz mislim. Prepirala se nisva
 5 III   |        nikoli in žalega ti menda jaz nisem storila, ti meni ne.
 6 IV    |          te, da bi menjala in bi jaz tvoj prstan imel." ~"Potlej
 7 IV    |         tri goldinarje morda." ~"Jaz bi ga ne dal za sto kron
 8 VI    |      huda name?" reče študent. ~"Jaz nisem na nikogar huda, najrajša
 9 VI    |         nič se ne bojte. Zbogom! Jaz imam tukaj opravek." ~Reče
10 VI    |         pravi: "Ne vem, pa ko bi jaz bil kakor ti, vzel bi to
11 VI    |         to z zelenimi rožami." ~"Jaz sem bila pa že bolj namenjena
12 VI    |          semnju bodo najbrže." ~"Jaz se malo bojim sama med živino
13 VIII  |         lan tako lep." ~"Res? In jaz bi tebe najnaprvo prosil
14 VIII  |    krepak ko ves svet!" ~"Umreti jaz tudi ne mislim še tako naglo,
15 X     |           njemu in drugim takim. Jaz ti ne bom prepovedovala
16 X     |              Le molči, le molči! Jaz se zate ne bojim, ali moram
17 X     |         moliti za pravo čednost. Jaz ti verjamem, da ni nič,
18 X     |          Tvoja mati prav govoré, jaz se ti moram umakniti, daleč
19 X     |      zaboga ne! Ná prstan nazaj, jaz ga ne vzamem." ~"Imej ga!
20 X     |         Imej ga! Daj ga drugemu, jaz ga ne smem imeti!" ~"Če
21 XI    |          dol hodil. ~"Nu, saj se jaz ne branim," odgovori Anton. ~"
22 XI    |       mislim, da bi ga vzela." ~"Jaz mislim, da je bolj pametna
23 XI    |           Le poslušaj me, stara, jaz tudi ne stavim nanj toliko,
24 XI    |         na svetu. Saj veš, da bi jaz rad zeta vzel sem na dom,
25 XI    |      domu je treba kmeta. Takega jaz nečem, da bi v gosposki
26 XI    |          ljudje vikali ter bi še jaz ne mogel govoriti ž njim
27 XI    |        starost v zobe gledal?" ~"Jaz svojega zeta ne bom nikoli
28 XIII  |         si in tudi ostati moraš. Jaz tvojega starega nimam posebno
29 XIII  |     človek stori."  "E, kaj boš! Jaz ne iščem ničesar. -- Zmerom
30 XIII  |               Vse res, takega bi jaz rad. Pa nekaj denarja je
31 XIII  |     torej naj velja, kar hoče. ~"Jaz nimam denarja ni imovine,
32 XIII  |        nobenim..." ~"Pamet imaš; jaz sem bil v tvojih letih in
33 XIII  | raztegnejo v zaničljiv nasmeh. ~"Jaz nisem hotel, da bi kdo drug
34 XIII  |      Vaša Franica me ima rada in jaz njo..." ~Ko Smrekar to sliši,
35 XIV   |      Brašnarjev?" vpraša eden. ~"Jaz bi skoraj vedel," reče drugi. ~"
36 XIV   |     skoraj vedel," reče drugi. ~"Jaz tudi," pristavi tretji. ~"
37 XIV   |     Ženil se je pri tvoji hčeri, jaz te reči vse vem," reče drugi. ~"
38 XIV   |     mirnejši: "Ne znajo še mene. Jaz hudiča izženem iz mladih
39 XIV   |          dejal: ~"Vsak po svoje; jaz že vem, kaj imam storiti.
40 XV    |     Ponjo pojdi!" ~"Nocoj ne." ~"Jaz pravim, da hočem še nocoj
41 XV    |       Anton!" reče žena jokaje, "jaz sem te še malo prosila vsa
42 XV    |          raztolkel! Čakaj, dete, jaz te naučim, kdo je gospodar,
43 XV    |             Če ne bo taka, kakor jaz hočem, raztepem tri palice
44 XV    |     bosta obe plesali, kakor bom jaz godel, veš!" ~Rekši, začne
45 XVI   |          v glasen jok. ~"Kdo sem jaz?" ~Smrekar mora svoje vprašanje
46 XVI   |      Spoštujem."  "In me slepiš! Jaz menim, da si dobra, pametna
47 XVI   |    takega človeka, ki veš, da ga jaz videti ne morem. Kaj je
48 XVII  |         prstom na tla ob zidu. ~"Jaz ničesar ne vidim," odgovori
49 XVII  |   pogovarjat ž njo. Da bi ga bil jaz enkrat dobil! Od danes ne
50 XVII  |    nepremišljena je ta ljubezen. Jaz nisem mislil, kaj bo iz
51 XVII  |          da ji je hudo in da sem jaz kriv tega." ~Smrekarica
52 XVII  |      omečilo in dejala je: ~"Saj jaz ti ne rečem nič. Znam te,
53 XVII  |           saj znaš našega očeta. Jaz le ne vem, kako si mogel
54 XVII  |       vprašal ga, kar bi ti bila jaz bolj zlepa povedala! Glej,
55 XVII  |       ker vidim, da ste dobri.-- Jaz ne morem in si ne upam misliti,
56 XVII  |         drugam ne možila, naj jo jaz dobim ali ne, včasi pa me
57 XVII  |           reče Štefan dalje, "da jaz vaše Franice iščem samo
58 XVII  |      denar je lepa reč na svetu, jaz bi se ga ne branil, kakor
59 XVII  |       četudi neče nihče verjeti, jaz bi vašo Franico vzel, ako
60 XVIII |        zdravilo se že napravlja. Jaz vidim in vem, kaj manjka
61 XVIII |       potlej..." ~"To že pozabi. Jaz sem s Pogreznikom govoril,
62 XVIII |        prišel k tebi, kakor veš. Jaz sem te obljubil, ker sem
63 XVIII |       bodi. Saj potrdiš, kar sem jaz obljubil?" ~Deklica ne odgovori
64 XIX   |       nisi tudi ti privolila?" ~"Jaz nikoli ne. Samo zaradi tebe
65 XIX   |         Pa ji ne mislim nič več; jaz ne morem videti, kaj trpi." ~"
66 XIX   |           Nič ne bo hudega, nič. Jaz vem, da je tako vse prav.
67 XIX   |          te, če hočeš ali nočeš. Jaz bom videl, če boš slušala
68 XX    |          to še ni najhuje, da te jaz ne dobodem. Jaz mislim,
69 XX    |   najhuje, da te jaz ne dobodem. Jaz mislim, da bi bil vesel,
70 XX    |     videti -- vem da je greh, pa jaz si ne morem pomagati --
71 XXIV  |       molči, a potem odgovori: ~"Jaz ne!" ~"Če oče ne pojde,
72 XXIV  |         Ako bodem polič vina pil jaz pri eni mizi, pri drugi
73 XXIV  |   babnica, kaj je to? Vraga veš! Jaz ti povem, da, dokler bodem
74 XXIV  |               Kaj oče, oče, oče! Jaz sem bil! Ona naj bi bila
75 XXIV  |        mene+ pobegnila, zakaj bi jaz za njo hodil? Ona dobro
76 XXIV  |        pustila, ona naj je išče. Jaz sem oče bil, bil zmerom;
77 XXIV  |        dejal, da te jih je sram! Jaz grem ponjo, ker ti nečeš
78 XXVII |         ako te ima Bog rad, tudi jaz te bom rad imel." ~Štefan
79 XXVIII|       moja postelja je še gorka. Jaz ne bom več smel zatisniti