Part

 1 I     |      dalje.  Ta pak se obrne in reče lepi deklici, kakih dvajset
 2 II    |          Precej na kotomácijo," reče Brašnar. ~"Ne vem, ali bi
 3 II    |       se kaj drugače pokazalo," reče Anton ter pogleda soseda
 4 II    |      bližala. ~"Tega ne, tega," reče hudobni Smrekar. "Po nemški
 5 V     |     boste še meni voli kupili?" reče eden treh kmetov. ~"Petnajst
 6 V     |       iz ust, pljune po tleh in reče: ~"Kaj vam nisem povedal,
 7 V     |       ko ste mi dobro storili," reče kmet in spravlja novce. ~
 8 V     |         bil še prostor, sede in reče: "Najprvo je treba kaj založiti."
 9 VI    |    družbi. ~"Ali si huda name?" reče študent. ~"Jaz nisem na
10 VI    |       Jaz imam tukaj opravek." ~Reče in se obrne k prodajalnici,
11 VI    |           Ko se vesal približa, reče mu: "Pomagaj mi izbrati.
12 VI    |      rože preveč v oči mahajo," reče, dasi ne vprašan, Pogreznikov
13 VI    |           E, to zeleno vzamem," reče dekle in kupi blago, ki
14 VI    |       Štefanu pogodu. Potlej mu reče: ~"Zdaj bi pa rada očeta
15 VI    |       da mi ni Štefan pomagal," reče dekle očetu. ~"Mu boš pa
16 VI    |        se mu misel spreobrne in reče: kaj bi storil, kaj bi dal,
17 VII   |       vrati. ~"Čast bodi Bogu!" reče teta Marjeta, ko je bila
18 VII   |          da bi te pes povohal," reče Marjeta, pa gre vendar ter
19 VII   |       res ni treba. Kaj tuliš!" reče Brašnar. ~"Kaj ne bi! Kako
20 VIII  |        peljal z nama z očetom," reče. ~Stefan se zardi. Deklica,
21 VIII  |      govorico na drugo stvar in reče: ~"Tvoj lan sem zdaj mimo
22 VIII  |         bi ti vse predivo dal," reče Štefan. ~"Kaj meniš, da
23 X     |    jeziki uganejo o naši hiši," reče mati. "In če bom kdaj slisala,
24 X     |      kar se govori. ~"Pazi se," reče mati, "ogiblji se, da te
25 X     |     Sama sebe se najbolj pazi," reče mati dalje. "Dokler je človek
26 X     |         se, vstane in med vrati reče: "Le Bogu se priporoči pa
27 XI    |         letih, ne bo več tako," reče mati Smrekarica možu Antonu,
28 XI    |         dober, le izberite ga," reče Anton. ~"Pogreznikov sin
29 XI    |         človekom spregovoriti," reče mati. ~"Kaj pa dekle? Kaj
30 XI    |       kakor tebi?" ~"Ničesar ne reče, pa mislim, da bi ga vzela." ~"
31 XI    |         izril!" žena zabavljivo reče ~"Baba, ti govoriš, kakor
32 XII   |    teboj; koga drugega dobodi," reče mati Smrekarica, gledaje,
33 XII   |    splakneva, preden poženeva," reče Anton. ~Ko je sonce žašlo,
34 XII   |        praga za vozema gledala, reče, da Štefanu, ki je s poslednjim
35 XII   |       človeka Bog zmerom vidi," reče žena. ~"Kakor je že! Vidi
36 XIII  |         kar imava, hvala Bogu," reče Smrekar, ko sta imela najboljšega
37 XIII  |        Klobukov nama ne vzemó," reče Štefan. ~"Bogme de ne! --
38 XIII  |          Ti nisi neumen, fant!" reče Smrekar Štefanu. "Zdaj te
39 XIII  |       jo je Smrekar pomolil, in reče: "Vi ste dober mož. Denarja
40 XIII  |       molči nekaj časa, pije in reče malo boječe: ~"Vzemite zeta,
41 XIII  | govoriti. ~"Fant! Ti si pijan!" reče. "Ali veš, kaj govoriš?" ~"
42 XIV   |           Jaz bi skoraj vedel," reče drugi. ~"Jaz tudi," pristavi
43 XIV   |         sam s seboj. ~"Vidite!" reče prvi. ~"Ženil se je pri
44 XIV   |    hčeri, jaz te reči vse vem," reče drugi. ~"Kaj veš?" vpraša
45 XIV   |       mizo!" zavpije Smrekar in reče takoj nekoliko mirnejši: "
46 XV    |     posodil. Spravi ga z mize," reče Smrekarica s tihim, plahim
47 XV    |      kaj na starost prigodilo?" reče Anton ter po strani pogleda
48 XV    |    vprašanje pomenja. ~"Anton!" reče žena jokaje, "jaz sem te
49 XVI   |      kar je bilo na mizi. Potem reče Smrekar: "Le pojdite na
50 XVI   |   rokama stopi na sredo hiše in reče: ~"Semkaj predme stopi!" ~
51 XVI   |      grlu. Oče menda to vidi in reče: ~"Kaj uči četrta zapoved?" ~"
52 XVI   |        kolen, ali on odstopi in reče: ~"Obljubi!"  "Obetam,"
53 XVI   |       kaj tukaj na steni visi?" reče on, kažoč na puško, ki je
54 XVII  |       vzemó." ~"Ljudje govore," reče Štefan dalje, "da jaz vaše
55 XVIII |     konec vsem njenim težavam," reče Smrekar. ~"Kaj misliš?"
56 XVIII |       Gostje so v hiši, dekle!" reče oče. "Ni spodobno, da tukaj
57 XVIII |         Bolj ga potegni, bolj," reče Petrov stric, "saj nima
58 XVIII |    možje na kratko razgovorili, reče stric Franici: ~"Ni potoka
59 XVIII |       zaradi čudnega obnašanja, reče: "Dekle je zdaj nekoliko
60 XIX   |  pozneje mati Smrekarica jokaje reče možu: "Moj Bog, ti si kakor
61 XIX   |        A zdaj se oče razsrdi in reče: "Moraš! Ljudi ne bomo za
62 XX    |     solznim očesom mladeniča in reče: ~"Saj veš..." ~"Vse vem,
63 XX    |        Morda bova še govorila," reče dekle. ~
64 XXII  |    črede vsevprek. ~"Že gredo!" reče eden svatov, ki se je čez
65 XXII  |          da te ne bodo čakali," reče druga. ~Franica izgine za
66 XXII  |       ni, žen ni! ~"Kaj je to?" reče tovarišica in še ona hoče
67 XXIV  |         v izbi. ~"Pojdi ponjo!" reče mati. ~Smrekar, kateri kakor
68 XXIV  |       božja zapoved očeta uči!" reče mati. ~"Kaj? Božja zapoved?"
69 XXIV  |   zakonu, in v najsvetejši jezi reče: ~"Ti nimaš človeškega srca!
70 XXVI  |       Damijan, da ne bi umrla!" reče možu. ~Smrekarju se nagubano
71 XXVII |      obličja ter nekako pogumno reče možu: ~"Pojdi, greva!" ~
72 XXVII |      nobeden pregovoril, potlej reče Smrekar: ~"Mladenič, ako
73 XXVIII|           In gledaje na zvezde, reče mršavi hlapec, svetilnico
74 XXVIII|    huduješ." ~"Miruj in pojdi!" reče Štefan. ~"Kajpak, kajpak! --
75 XXIX  |         okno pogledavši na vrt, reče hčeri: ~"Glej, glej, s kom
76 XXIX  | kolovrat in pretikaje kobilico, reče:. ~"Vesela bodi in moli,