Part

1501 XII   |              tobaka iz žepa ter mu ga ponudi z voza: "Ná, natlači!" ~
1502 XII   |           tako prijazen ter mu tobaka ponuja.  "Pojdete še nocoj?" vpraša
1503 XI    |           kmetskih sinov se je prišlo ponujat za zeta. ~A najimenitnejši
1504 XVII  |             dobim ali ne, včasi pa me popade, da menim: ni mogoče in
1505 XIII  |               žejo." ~To Štefana malo popari; ali misli si: zdajle je
1506 V     |             volji, da so bile tukaj v popoldanski vročini na ogled razstavljene,
1507 XV    |          vrata odpirat. Opravljena je popolnona, sveča, ki jo v roki drži,
1508 IV    |           nego tudi poslopje nekoliko popravil in letos že celó majhen
1509 XII   |           vrečah hodeč tu ter tam kaj popravlja in prelaga. ~"Vrag še take
1510 XXVII |       služabnik je na velikem oltarju popravljal sveče in cvetice. ~Poklekneta
1511 XXIX  |               je bilo izgubilo precej poprejšnje trdobe. Mati je hčer --
1512 VII   |            vrt, sede k njemu na klop, poprosi ga "luknje" tobaka ter se
1513 XIII  |               da bi to trgovstvo malo popustil. Staram se, pa ni dobro,
1514 XXIX  |        kolovratne preslice nizdol ali popuščavanje kvišku. Matka je gotovo
1515 XXIX  |              je materino zamišljenost porabila, da je zvedavo, a skrivaj
1516 XIV   |             so razumeli Antonovo jezo porabiti. Vedoč, da nocoj vse plača,
1517 XVIII |               a kaj naša lepa nevesta poreče? Ali prikima?" ~Zdaj je
1518 III   |              mlade voliče kupil, lepo poredil in opasel ter jih upa ta
1519 II    |            Anton ter nasproti vpraša, poredno po strani pogledavši, ubožnega
1520 V     |            položil, okrožnike od sebe porinil in poln kozarec viha zvrnil,
1521 XXII  |              ki je pol fare krstil in poročil ter poznal starost in mladost
1522 XXIII |           kmalu od vseh strani prišlo poročilo, da je ni nikjer. Neki star
1523 XXI   |              maši, po sveti maši bode poroka Smrekarjeve Franice. ~
1524 II    |               nasmehne, skoči na voz, posadi se dobro na mehki sedež
1525 XXX   |        dvoletnemu dečku, ki ga je bil posadil na sedež in kateri je lovil
1526 II    |             okrajni sodnik, ki ni bil poseben bistroglav, jako bal, kadar
1527 IV    |               to gospodarstvo ni bilo posebna sreča, umeje se lahko. Dobil
1528 XXIX  |               a mati ima že več minut posel s tem, da bi konec utrgane
1529 II    |        opraviti. ~Večkrat je gosposka posezala po njem ter ga iskala kaznovati
1530 XVI   |              je hči prav malo in prav posiljeno pokušala, ni oče govoril
1531 XIII  |            trgovstva bi smel po malem poskusiti, kadar si malo opomoreš;
1532 VI    |               drugi, zakaj ni pošten? Poslednja misel mu je prišla zdaj
1533 XII   |             reče, da Štefanu, ki je s poslednjim vozom šel, bič in vajet
1534 XXV   |       najhitrejšo kobilo. Nihče izmed poslov si ga ne upa vprašati, kam
1535 III   |           proti manj imovitim. ~Enako poslovanje, enaka usoda nas uči, da
1536 I     |               da ne utegne z gosposko poslovati. Dal se je pa voliti za
1537 V     |                Pa Anton te zahvale ne posluša, obrne se in stopi v bližnjo
1538 XXI   |            Štefan ta dan ni klepetcev poslušal, ni delal, da, niti ni hotel
1539 XIX   |             ona je bila nekako mrtva; poslušala je, kaj govore in kaj zapisujejo,
1540 III   |             mati, ki je šla kuhinjske posode in pražnje obleke kupovat,
1541 XV    |         vrniti denar, ki si mu ga bil posodil. Spravi ga z mize," reče
1542 I     |         naprežen, zapenja si še goste posrebrene gumbe na brezrokavniku.
1543 XXIX  |      vretensko uho. Ko se ji nazadnje posreči, poseže z roko po kolesu,
1544 II    |               pa ti ga menda tudi kaj posrkneš, ka-li?" ~"Bi ga, ali novcev
1545 XII   |             mimo gredé pri Smrekarici postal, ker njemu je bila ona pohvala
1546 I     |        petdesetih let, srednje, trdne postave. Menda se je ravno zdaj
1547 XVIII |              snem, če se vsi na glavo postavite. Tako je!" ~Žena previdi,
1548 XIX   |         pogodbe v ženitovanjsko pismo postavljati. ~Ob tej poslednji uri se
1549 XXVIII|              Rajši v hlev pojdi; moja postelja je še gorka. Jaz ne bom
1550 XXVII |               da jim bolnica ne bi iz postelje ušla. Smrekar je hodil vedno
1551 XVII  |            več tukaj spati. Zgoraj ji postiljaj." ~Žena pokima in zamišljena
1552 XII   |                  Nimam nič posebnega, postóril sem že, kar je bilo vélikega." ~"
1553 X     |              dokler ji ni s preveliko postrežnostjo nekdaj prišla povedat, da
1554 XXVIII|          svetilnico vzdigne, da bi si posvetil, kdo tukaj leži. ~"Kaj te
1555 XXVIII|             kakor bi si hotel po nebu posvetiti: ~"Glej, gostosevci so že
1556 II    |              prišel se je k Brašnarju posvetovat. Plačila sicer za take svete
1557 VI    |          treba koj pomeniti; drugi se posvetujejo, kam bi bilo bolje iti vrč
1558 I     |         pozabil, dene roko na čelo in potegne po nagubanem, pa o dobri
1559 XVIII |         namenjenemu ženinu. ~"Bolj ga potegni, bolj," reče Petrov stric, "
1560 XXV   |               jo čez oči dol do brade potegnil, kakor bi hotel izbrisati
1561 V     |               tega in onega vola malo potepel, da se mu je s poti umaknil.
1562 XIV   |            tretji. ~"Da bi se vsakega potepina sin z menoj šalil!" huduje
1563 XXVIII|               tiho in na pol skrivaje poteplješ tod okoli ter si kakor Pavliha,
1564 I     |             hrani pričajočem obličju, potiplje v notranji žep svoje precèj
1565 XXVI  |              so rdeče oči kazale, med potjo jokala. Precèj prošnje mu
1566 XVIII |              reče stric Franici: ~"Ni potoka brez vodé, ni poroke brez
1567 XXIII |               je to verjetno zdelo in potolažila se je malo. Kjer je koli
1568 IX    |               je skoro vselej kje med potom Štefan na voz in ni bilo
1569 IV    |               ni slišal, da bi se bil potožil, ter nikoli ni očetu rekel
1570 XVIII |            zmenila. Pridni otroci vse potrde, kar očetje ukrenó," odgovori
1571 XVIII |             pridi in vesela bodi. Saj potrdiš, kar sem jaz obljubil?" ~
1572 XVIII |   ženitovanjsko pismo delalo in druge potrebne reči. Franica je nekaj časa
1573 I     |                da ima novce pri sebi, potreplje rezgetajočega konja po prsih,
1574 XXIV  |             bil dva dni ves žalosten, potrt in pobit; ni govoril z nikomer,
1575 XX    |                da bo svatovanje. Vsaj povabila me boš, ne? Ali pa sam pridem,
1576 XXVIII|          Štefan. ~"Kajpak, kajpak! -- Povedaj mi ti rajši, ko se že tako
1577 XIV   |              ust raztegnili in +meni+ povedali, hudiči! Po zobeh nosite
1578 IX    |             je že milijon gorečih src povedalo v tihi uri, v objetju najvišje
1579 XXIV  |              je to? Vraga veš! Jaz ti povem, da, dokler bodem živ in
1580 XVI   |         pogled oster, strog in jezen, povesi jih koj. ~"Poklekni!"  Deklica
1581 XXX   |             ki so v prvem poglavju te povesti pripovedovani. Razloček
1582 XXI   |            ženica, ki je imela s trto povezano butaro suhih drv na glavi. ~
1583 VI    |            oči pogleduje, da jih mora povešati. Tudi je je bilo sram, da
1584 VI    |       prodajalnici, a študentek gre s povešenim nosom dalje po svoji poti. ~
1585 XVI   |               sedi na klopi, bleda, z povešenimi očmi, z rokama mrtvo v naročaj
1586 XX    |               o tisti Rezki bere in o povodnem možu. Kajne?" ~Ta misel
1587 VII   |             nisi vreden, da bi te pes povohal," reče Marjeta, pa gre vendar
1588 XI    |           shajati v Smrekarjevo hišo. Povpraševal je zopet Pogreznikov Peter,
1589 VII   |              bila nekdaj po dolgem in povprek vsaj za dvanajstero družine
1590 XXII  |              trenutek odšla, pa da se povrne, in obstopijo fajmoštra,
1591 XVI   |              vstane in stopi predenj, povzdigne proseče oči k očetu, pa
1592 XXVIII|             mršavi hlapec, svetilnico povzdignivši, kakor bi si hotel po nebu
1593 VIII  |              A kmalu so ljudje to reč pozabili bolj ali manj. ~Stefan se
1594 XVII  |              bi si jo iz glave izbil. Pozabiti je ne bom mogel, dokler
1595 XX    |       izpodrine druga temna misel in, pozabivši sam sebe, s strahom pravi:  "
1596 XXVI  |               stopi v sobo pred hčer. Pozabljena je bila vsa pridiga, katero
1597 XXII  |               leseni križi spominjajo pozabljivosti tega sveta ali morda, da
1598 XV    |           kaže objokan obraz; moža ne pozdravi z nobeno besedo, tiho mu
1599 V     |              temu, ki ga je srečal in pozdravil. ~"Kajne, Anton, da boste
1600 II    |              ali prazni šli v semenj, pozdravljali so ju vsevprek ali z glavo
1601 XXIV  |              klada in mrzel kakor led pozimi. Bodi, kjer si in kar si,
1602 XXIV  |         svojega rojenega otroka nečeš poznati..." ~"Pojdi naglo, pojdi!"
1603 XXVIII|             rajši, ko se že tako lepo poznava od nekdaj, s kom si se doma
1604 XXIII |           enega tja, enega sem, da bi pozvedel, ali je Franica tam. Vsakega
1605 XXVII |           nekaj govori, da ne umrje," pošepeče žena in vzdahne: "O Marija!" ~
1606 XXI   |          vzglavje. Zre v nebo, enkrat poškrtne z zobmi, trikrat se prevali
1607 III   |               je sama na sebi vsakega poštenega ženina vredna. ~Ko je tako
1608 IV    |              nmrla, pak je nasledoval poštenost, dobro srce in še mnogo
1609 X     |               se je menila s to važno pošto materi Smrekarici jako prikupiti,
1610 II    |             je palec preril. In Anton požene. ~Brašnar je bil Smrekarjev
1611 XII   |             da grlo splakneva, preden poženeva," reče Anton. ~Ko je sonce
1612 I     |                Čakal te ne bom." ~"Le poženite," odgovori dekle, "nisem
1613 XII   |             naposled orumenjala, bila požeta in omlačena. ~Smrekarjev
1614 IX    |              človek z vso dušo sladki požir in blagor mu, ako uživa
1615 XXII  |               bilo nazaj. ~Ministrant požvenketa, orgle zapojo, maša se ima
1616 I     |             let stari, ki je ravno na prag prišla: "Le naglo, če se
1617 XVIII |        kuhinji, a deklica je stala na pragu. Na kamnen pokončnik naslonjena
1618 V     |         teletom, tretja mirno ležeč v prahu in v svojem blatu na tleh. ~
1619 XX    |             dvema deklama na studencu prala. Dokončavši delo, dene kebel
1620 VI    |               bogat prekupec plemenih prascev, bila sta prijatelja in
1621 II    |         pijančevanjem in neštevilnimi pravdami je Brašnar zapravil skoro
1622 II    |               kakor birič in komisar; pravdarski dohtar si, učen kakor cesarski
1623 II    |             obilo vina kupávala. ~Ali pravdati se človek ne more vsak dan,
1624 II    |           tako izurjenost v sodnih in pravdnih rečeh pridobil, da bi bil
1625 IX    |         Počasi pa le vstane pomislek, pravega veselja sovražnik. Pač je
1626 XI    |              ki pravijo, da ni ves po Pravici dobljen; potlej bi ne bilo
1627 II    |           lotil, bodi si krivično ali pravično. Vsako tožbo je gnal do
1628 XI    |               hiši prinesel denar, ki pravijo, da ni ves po Pravici dobljen;
1629 VI    |             četrto zapovedjo v nikaki pravilni zvezi. Pa samo za hip. Takoj
1630 III   |                z nekoliko zajetno ali pravilno zrastjo gibčnega života
1631 XVI   |              Hči začne božje zapovedi praviti, ali pride komaj do druge
1632 III   |            imeniten dan ter ima nekaj prazničnega. Veseli se ga kmetič, ki
1633 XVIII |         prostejših, za vélike in male praznike. Včasi jih je bila vesela,
1634 XIV   |       Štefanovem mestu z drugim, zdaj praznim vozom, ter zapodi proti
1635 VII   |                naposled vendar počasi prazniti. ~Marjeta nekaj časa molčé
1636 II    |              tudi polno mošnjo, a jaz prazno!" ~"Dobro, da ti nisem nič
1637 VII   |                            VII  Vsaka praznota ima nekaj žalostnega in
1638 XVII  |          njeni hiši -- ne miru, miru, praznote, tišine je bilo še preveč --
1639 IX    |              se je pri bližnji cerkvi praznoval, plesala je Smrekarjeva
1640 V     |         prosim." ~"Kaj boš ž njimi" ~"Prašička bi kupil in, kadar ga zredim,
1641 III   |               šla kuhinjske posode in pražnje obleke kupovat, prinese
1642 XXX   |        Štefana spoznamo. Ker je bil v pražnjem oblačilu, ni ga dete poznalo
1643 XIX   |       Smrekarjev brat je bil prišel v pražnji obleki, da bi za moža in
1644 II    |               bi se še bolj podkoval, prebere zakonoznanske knjige, kar
1645 III   |     slovenskem trgu ali večji vasi je prebivalcem v okrožju imeniten dan ter
1646 XXII  |               Oče Smrekar je bil tam. Prebledel je, ko je slišal, da hčere
1647 XVI   |            bledi hčerin obraz in sled prečute noči ln solz, prestrašila
1648 XXIX  |         sramežljivo. ~Mati nekaj časa prede, potem, ustavivši kolovrat
1649 XVIII |       Prišedši v sobico, počasi odpre predél svetlo olikane omare. Oblek
1650 XVI   |               Franica vstane in stopi predenj, povzdigne proseče oči k
1651 VIII  |              greš tret, ako bi ti vse predivo dal," reče Štefan. ~"Kaj
1652 XVI   |          sredo hiše in reče: ~"Semkaj predme stopi!" ~Franica vstane
1653 I     |            pod njim. Nepotrpežljivo s prednjim kopitom tla kopajočega rejenega
1654 XI    |                vpraša Anton ter stopi prédnjo. ~"Tak, ki bo naju na starost
1655 XI    |         katerega bi oče bil rad imel; predpust je minil. Ljudje, ki so
1656 II    |               časa malo zasuknjeno in predrugačeno še enkrat od spodaj. Kmetstvo
1657 IV    |             in klobuk iz zajčje dlake predrzno sedi vrhu lepega čela; izpod
1658 XIII  |         zalije o tem vprašanju, gleda prédse v kozarec, molči nekaj časa,
1659 VII   |              pomenkovati o kupčiji na predvčerajšnjem semnju, o današnjem vročem
1660 XXIX  |              za kakovih deset korakov pregazil, posebno s kake slive debelo
1661 XXV   |              takega ni bilo! Sicer je pregovor, da, kadar ni mačke doma,
1662 XXII  |           kateri nekaj besedi s svati pregovori in potem odide v cerkev,
1663 XXVII |        obstala. Nekaj časa ni nobeden pregovoril, potlej reče Smrekar: ~"
1664 XXV   |         oblekla pražnjo obleko in, ne pregovorivši z nobenim človekom v hiši,
1665 VIII  |           vodo, ali naših slabosti in pregreh tudi zmerom ne vrezujejo
1666 VI    |       pogledati. Kakor bi bil sam kaj pregrešil, beži iz semnja! ~Prišedši
1667 I     |            čez sedež je bil zelen koc pregrnjen ter skrbno ra vseh straneh
1668 XXVII |              k temu je utegnilo priti prehlajenje in treba se je vsemu pripraviti. ~
1669 X     |              nihče ni tega ni drugega prejel, samo ti! Češ?" -- In Štefan
1670 XXIV  |               stari Smrekarjev Anton, prejšnji oče svoje hčere, ko za trdno
1671 XIII  |         Pripovedoval je razne reči iz prejšnjih let: kako je počasi obogatel;
1672 IV    |              zavede govorico zopet na prejšnjo reč, vprašaje: ~"Ti bi rad
1673 XIII  |            mestnih magazinih izkušali prekaniti, pa se jim ni dal, in več
1674 XXVIII|             zlodej jemal! Saj groš ti prekleto izbira in izbira, preden
1675 XXI   |         katere je kadil, vrže na tla, prekorači vrt, podere plot in gre
1676 XVI   |            kip iz belega kamna. Oče s prekrižanima rokama stopi na sredo hiše
1677 XXVII |            Takoj za njim vstane žena. Prekrižata se ter vrneta. ~Sredi cerkve
1678 XXIV  |          Smrekarjevo hišo stara žena, prekupčevalka s kuretino, ki je iz mesta
1679 VI    |           njegov oče Pogreznik, bogat prekupec plemenih prascev, bila sta
1680 XII   |              ter tam kaj popravlja in prelaga. ~"Vrag še take hlapce!"
1681 III   |        prevzetnosti, ki le prevečkrat prelesti otroke bogatih roditeljev
1682 XV    |             Boga te prosim, pomiri in premagaj se nocoj, ker si jezen.
1683 IV    |               ga ne boš mogel nositi, premajhen bi bil tvoji roki," pravi
1684 XV    |         skrita v gornji sobici, ni se premaknila z mesta. Mož pride nazaj,
1685 XII   |               upró in kolesa se začno premikati po tiru. Mati Smrekarica,
1686 XVII  |            hudoben ter brez pameti in premisleka zdražbo delati v družini,
1687 XVIII |            včasi kakor voda! Ne da bi premislil in počakal, rineš svojeglavno
1688 XXIV  |             enem mestu mirno sedel in premišljal ter se samo iz notranjega
1689 VI    |            študent. Tega so samo babe premotile, da ni šel k farjem. Na
1690 XVIII |         otresti, da bi se utegnila ta prenagla ženitev čudno raziti. ~V
1691 XIII  |              Štefan je spoznal, da je prenaglo delal, ni vedel nekaj časa
1692 III   |             lajšajo in jih hranijo od preobilega truda, tako tudi Smrekarica
1693 XVIII |          opravljena, niti se ni treba preoblačiti. Le takoj pridi dol. Stori
1694 II    |           najtehtnejše dokaze je znal preobračati, da se ga je še okrajni
1695 XXIII |             je bila: če je treba svet preobrniti in krvavo morje preplavati,
1696 XVII  |               Včasi se ji je mož zdel preoster, a včasi bi bila ženica
1697 V     |              založiti." Z belim prtom prepasan krčmar priteče silno prijazen
1698 III   |                prepelica je v detelji prepelela, škrjanec pel visoko nad
1699 III   |          njena na pol svilena obleka, prepelica je v detelji prepelela,
1700 III   |               jezi, kakor jaz mislim. Prepirala se nisva še nikoli in žalega
1701 II    |            tem, da ga je edinemu sinu prepisati dal in da je odstopil od
1702 XXIII |            preobrniti in krvavo morje preplavati, najti jo moram, govoriti
1703 XXII  |          Nikoli nikjer je ni!" rečeta preplašeni in prestrašeni obe z enim
1704 XVIII |               božji! Ne, le zdaj ne!" preplaši se mati. ~"Zdaj, baš zdaj!" ~"
1705 X     |           drugim takim. Jaz ti ne bom prepovedovala govoriti s tem ali onim,
1706 XXIV  |            jezneje začne ukazovati in prepovedovati služabnikom in domačim.
1707 X     |           take dobre matere. Dolžnost prepoveduje, poslušati glas lastnega
1708 XXI   |           Sonce se je sicer videlo na prepreženem obnebju, ali žarki niso
1709 VI    |                ozre se okrog sebe in, prepričavši se, da ga nihče ni videl
1710 V     |               zastonj ter da se ne dá preprositi, odšla sta torej in klela.
1711 IX    |               pozabijo ter pridejo še prerade, mislimo nanje ali ne mislimo! ~
1712 V     |               Šele ko se izmed živine prerije in vidi, da se ga sitneži
1713 II    |               luknja, katero je palec preril. In Anton požene. ~Brašnar
1714 V     |            parom, tako da so se težko prerivali sem ter tja kupci, mesarji
1715 XI    |           Anton. ~"Pogreznikov sin je preskop, pretrd. Taki niso pridni." ~"
1716 XII   |                Le pojdi zdaj domov in preskrbi, kar imaš, ter potem k meni
1717 XXIX  |       pritiskavanje z nogo kolovratne preslice nizdol ali popuščavanje
1718 VII   |        zgiblje preobleko, potem naglo prestane, zagrne z zastorom oči ter
1719 XXIX  |             se obrne od okna in začne presti, malo z glavo kimaje, kakor
1720 XXIV  |          bodem videla praga, katerega prestopaš ti, neusmiljena zver, ki
1721 XXII  |             ni!" rečeta preplašeni in prestrašeni obe z enim glasom. ~"Jezus,
1722 XVI   |            sled prečute noči ln solz, prestrašila se je ter je prav ljubeznivo
1723 XV    |               Kaj si boš to...", žena prestriže možu besedo. ~"Če jo hočeš
1724 VII   |           pogoljufil in te po semnjéh pretepajo. Da bi te bili vsaj ubili,
1725 XIV   |               Svojega dekleta ne smeš pretepati! Ona ni, da bi jo dolžil;
1726 XXIX  |          potem, ustavivši kolovrat in pretikaje kobilico, reče:. ~"Vesela
1727 II    |             misel, da je Brašnar tako pretkan, da mu še cesarski možje
1728 XI    |           Pogreznikov sin je preskop, pretrd. Taki niso pridni." ~"Ne?
1729 XXVI  |         katere je toliko bridke skrbi pretrpela. Mislila je, da je samo
1730 XXI   |          poškrtne z zobmi, trikrat se prevali in popravi, a naposled spozna,
1731 III   |             puhle prevzetnosti, ki le prevečkrat prelesti otroke bogatih
1732 X     |             zelo rada, dokler ji ni s preveliko postrežnostjo nekdaj prišla
1733 I     |               rjavega sukna, pa ko se preveri, da ima novce pri sebi,
1734 VI    |             kupovalki pridobrikati in preveriti jo, da na vsem semnju ni
1735 XXIV  |             iz mesta prinesla veselo, preveselo novico, da je Franica v
1736 V     |               čez pas z višnjavo ruto prevezanim, strahóma pri njej stoječim
1737 XVIII |            postavite. Tako je!" ~Žena previdi, da so vsi ugovori bob ob
1738 VIII  |         semenj ne more biti prijeten, prevrže govorico na drugo stvar
1739 II    |              naučil, obšla ga je bila prevzetna misel, da ima izvrstno umno
1740 IX    |             Zdelo se jim je neumno in prevzetno, da misli na Smrekarjevo
1741 III   |            sta jo branila tiste puhle prevzetnosti, ki le prevečkrat prelesti
1742 XX    |           prime. Kakor lahka groza jo prešine ter hitro z eno roko poprime
1743 X     |              lazila in, povsod znana, preživela nekaj dni v tej, nekaj dni
1744 V     |           bilo menda jako dolgočasno: prežvekovali so in se niso nič zmenili
1745 XI    |             ima človek kam pod streho pribežati. Pri trgovini človek kolne,
1746 VI    |                Nekaj časa stoji kakor pribit, potem se naglo obrne ter
1747 IV    |            Šele počasi se ji je zopet približal. ~Rad jo je imel, vesel
1748 I     |           nagubanem, pa o dobri hrani pričajočem obličju, potiplje v notranji
1749 XV    |               tako ostro, kakor ga je pričakovala. ~"Franica spi," odgovori
1750 XV    |           mogli zatisniti oči. Grenko pričakovanje drugega jutra je težilo
1751 III   |               katero je imela Franica pričakovati, vlekla snubačev v Smrekarjevo
1752 XXVIII|          Smrekarjev razjasnjeni obraz pričal, kar so doktorjeve obljube
1753 II    |             kmet ni hotel proti njemu pričati -- in sodstvo, četudi ni
1754 XIII  |           mesta domov gredé v kmetski pricestni krčmi, da bi konji zobali
1755 XIX   |           obleki, da bi za moža in za pričo pomagal pri beležniku pogodbe
1756 II    |               bolj utrditi in na svoj prid obračati. ~"Koliko jarmov
1757 XXI   |         spozna, da ležišče in leža ni prida, ter skoči pokonci. ~"Kaj
1758 I     |            žitom in raznimi kmetskimi pridelki, katere je skupljeval in
1759 XXVI  |                Pozabljena je bila vsa pridiga, katero si je vso pot izmišljal,
1760 XXIII |            prosila, naj leti, naj brž pridirja nazaj. ~Iz bližnjih krajev
1761 III   |               je dejal: gospodinja ni pridna, če samo gleda, kako drugi
1762 XII   |         Štefanova govorjena. ~"Bogve! Pridnega človeka Bog zmerom vidi,"
1763 XIII  |           imovine, pa obojega si upam pridobiti; a ne podam se nikomur in,
1764 VI    |             in se zna mladi kupovalki pridobrikati in preveriti jo, da na vsem
1765 III   |         gotovo ponoči domov hodil. Le priganjaj ga, da kmalu prideta." ~"
1766 III   |          domov pripelji. Če ga ne boš priganjala, zaostane pri pijancih in
1767 XXII  |               gresta za cerkev za njo priganjat jo, naj hitro pride. Tam
1768 XV    |               bi se ti kaj na starost prigodilo?" reče Anton ter po strani
1769 V     |              trije kmetje, prosili in prigovarjali mu. On je mirno kadil, nič
1770 XIX   |              in tvoje trmoglavosti ji prigovarjam. Pa ji ne mislim nič več;
1771 XVIII |         deklica zbolela. Vse prijazno prigovarjanje ni pomagalo. Razodene tedaj
1772 V     |               ali ne?" ~"Nimaš nič za prigrizek?" ~"Kaj pečenega in kaj
1773 I     |       ubožnimi, a posebno zaupljiv in prijatelj ni bil nikomur. Tudi za
1774 XVII  |         pameten bodi in sosedje bomo, prijatelji med seboj zmerom kakor do
1775 IV    |              Pa bila mu je samo kakor prijateljica, več -- več si misliti ni
1776 I     |             in bič v roki držeč, prav prijateljski pogovarjal, naj bo miren. ~
1777 VI    |            morala mu je biti na videz prijazna. ~Štefan pride v tem hipu
1778 XIII  |               ni še nikoli videl tako prijaznega poleg sebe. Pripovedoval
1779 XXIX  |              ničesar očital; vedno je prijazneje in ljubezniveje govoril
1780 II    |             da Brašnar kmetom samo iz prijaznosti dela, moralo ga je zaradi
1781 VIII  |         opomin na semenj ne more biti prijeten, prevrže govorico na drugo
1782 XXIX  |             je gotovo med delom nekaj prijetnega premišljala, kajti gubanci
1783 X     |              nas ali kjer si bodi, ne prikaži se mi več v hišo."  Beračica,
1784 XVIII |              lepa nevesta poreče? Ali prikima?" ~Zdaj je bilo čas odgovoriti.
1785 XXVII |            obstane tam na mestu kakor priklenjen. Kaj je hotel? Namestnika
1786 X     |         otroka toži, težko se ji kdaj prikupi. Mati Smrekarica je videla,
1787 XI    |       Smrekarico ter se ji takoj tako prikupil, da bi mu bila naravnost
1788 XIII  |              misli si: zdajle je lepa prilika, morda je ne bo nikdar več
1789 III   |          Anton, njen mož, je ob takih prilikah, ko je mati kaj pogodrnjala,
1790 XI    |           dobra, ali nesreča se lahko primeri. Le kdor zna delati, kdor
1791 XXIV  |              kuretino, ki je iz mesta prinesla veselo, preveselo novico,
1792 XXV   |             jo gospodinja in gospodar pripeljeta nazaj ali ne, vezala je
1793 III   |             poišči in se ž njim domov pripelji. Če ga ne boš priganjala,
1794 I     |            ter skrbno ra vseh straneh pripet, da se nikjer ni videla
1795 II    |              z nekim sorodnikom imel. Pripisoval je to samo svoji bistroglavnosti.
1796 VIII  |              in Franica ga je še malo pripočakala, da je prišel do nje. ~"
1797 XXIX  |               bilo šibkejšega drevja, pripogibalo se je k tlom trudno in otožno
1798 XX    |             kajti z ognjenimi očmi se pripogne k nji, da bi ji videl v
1799 X     |               vrati reče: "Le Bogu se priporoči pa zaspi! Oče težko da bi
1800 XXVII |           nebesa kakor Titani v stari pripovedki, bil bi prosil in silil
1801 VI    |               in ves kvav. V krčmi so pripovedovali, da je pri nekem kupu okanil
1802 XXX   |             prvem poglavju te povesti pripovedovani. Razloček je bil samo ta,
1803 X     |              Ko dokonča deklica svoje pripovedovanje o materi, stoji Štefan nekaj
1804 XIV   |           drugi. ~"Ne bodi hud, da ti pripovedujem; to je samo, ker te rad
1805 XXI   |                                  XXI  Priprave za svatovščino pri Smrekarjevem
1806 XXII  |         cerkev, da bi se za maševanje pripravil. ~Trenutek mine, mine drugi,
1807 XXI   |               bi se vse, kar se dela, pripravlja, govori in godi, nje ni
1808 XXII  |                Ostala je bila doma in pripravljala za svatovščino ter jokala,
1809 XIX   |               ali da bi vsaj to pusto pripravljanje in pomenkovanje že minilo. ~
1810 IV    |          drugimi neugodnostmi boriti, pripridil in zboljšal je bil v teh
1811 V     |            tri petake. ~"Ná! Pa dosti prir#edi. Obresti ne bom jemal
1812 I     |        kmetičem voli in krave "na pol prireje" in kopica je rastla od
1813 I     |              je le znane ljudi našel, prisedel je k njim in čakal, kdaj
1814 XIX   |            vendar prisiljen. Ti si jo prisilil." ~"Kaj nisi tudi ti privolila?" ~"
1815 XXII  |             blizu, nekateri to in ono pristavljaje. ~Maša se je brala, a svatje
1816 XVIII |              Tale rdeča ruta ti dobro pristoji. Deni jo za vrat." Dekle
1817 XXVIII|         Štefan plane z voza ter naglo pristopi bliže. Ker je v temi stal,
1818 XII   |                bič in vajet prav lepo pristujeta ter da bi bil čeden voznik
1819 II    |            modrosti, katero si je sam prisvajal, bilo je samo v njegovem
1820 XII   |             da bi skozi šibe dirjal," pritakne star sosed, kateri je mimo
1821 V     |           belim prtom prepasan krčmar priteče silno prijazen in vpraša: ~"
1822 II    |         Brašnarjevega znanja dostaja, pritegnemo sicer, da mnogo tiste modrosti,
1823 XXIX  |           nanašalo kolesno vrtenje in pritiskavanje z nogo kolovratne preslice
1824 XVIII |           odriniti od sebe ali k sebi pritisniti.  "Nu, kaj to? Čemu to?
1825 XXI   |                Borovje in raznovrstno pritlikavo grmičje je tam rastlo. Resa
1826 III   |                da na to ni več nobene pritožbe. ~Franici in njenemu značaju
1827 XXI   |               debelim basom pak mu je pritrkaval večji klepetec na lesniki
1828 XIX   |         prisilil." ~"Kaj nisi tudi ti privolila?" ~"Jaz nikoli ne. Samo
1829 II    |              Menda vendar sosedu bolj privoščiš kak krajcar zaslužka in
1830 XI    |            sebi vzame ali pa se k nam priženi, kar češ." ~"Na mojem domu
1831 VI    |            lepe pištolice, ki jih ima prodajalec otroških igrač razstavljene.
1832 VI    |               so imeli kramarji svoje prodajalne šotore. Vabljivo so bile
1833 VI    |         opravek." ~Reče in se obrne k prodajalnici, a študentek gre s povešenim
1834 XIII  |           kajti dobro in lahko je bil prodal. ~V krčmi je bilo mnogo
1835 II    |            bil imel pred dvema letoma prodan biti; rešil ga je samo s
1836 III   |             upa ta dan za lep dobiček prodati. Veselé se ga otroci, ker
1837 XXVI  |       dekličinem očesu in njen čuden, proseč pogled brez odgovora; ko
1838 XVI   |              stopi predenj, povzdigne proseče oči k očetu, pa videč, da
1839 V     |           govori drugi in tudi tretji prosi, da bi mu voli v rejo kupil. ~
1840 XVIII |               na izbiranje, dragih in prostejših, za vélike in male praznike.
1841 VII   |    Brašnarjeva hiša je bila odznotraj prostorna; javorova, že malo črviva
1842 VII   |            pusto je videti na velikem prostoru tako malo ljudi, in molčali
1843 XIX   |          pojde!" ~Po mnogih materinih prošnjah se je Franica naposled oblekla
1844 XXVI  |              med potjo jokala. Precèj prošnje mu je bilo treba, preden
1845 XVIII |             in, položivši mu glavo na prsi, začela jokati. Oče Smrekar
1846 I     |      potreplje rezgetajočega konja po prsih, vzame hlapcu vajete in
1847 XXIV  |             smilil? Ti imaš kamen pod prsmi. Ti si trda, lesena klada
1848 V     |            bankovci natlačeno, oslini prst in izbere tri petake. ~"
1849 XVII  |                  Vidiš!" pokaže mož s prstom na tla ob zidu. ~"Jaz ničesar
1850 IV    |              da bi ga moral nositi na prstu." ~"Kaj pak?" ~"Ko bi baš
1851 V     |          treba kaj založiti." Z belim prtom prepasan krčmar priteče
1852 I     |             istem mestu novič zidane. Prve gotove novce, dve sto goldinarjev,
1853 I     |                Dal se je pa voliti za prvega občinskega svétnika. ~V
1854 XV    |            možu besedo. ~"Če jo hočeš prvemu beraču v torbo dati, daj
1855 VI    |               vsi, ali sreča je čudna ptica. Vsi jo enako imenujemo,
1856 III   |        mladeniči sta jo branila tiste puhle prevzetnosti, ki le prevečkrat
1857 XXV   |               in kakih petkrat iz ust puhne cele megle dima proti svetemu
1858 VI    |               človek, ki se ji grozno pust in siten zdi. Rajša je govorila
1859 XXIV  |               je moja hiša; ona jo je pustila, ona naj je išče. Jaz sem
1860 II    |              zaradi nedokazov na miru pustiti. Ali namesto kvare je žel
1861 XI    |                              XI  Pred pustom, ob času splošnih ženitovanj,
1862 VI    |             pa tistega, ki me z mirom pušča," odgovori Franica. ~"Tega
1863 XXV   |              visel na pol nag in poln puščic. Pa v pipi danes kmalu ni
1864 XVI   |              visi?" reče on, kažoč na puško, ki je bila nad posteljo
1865 XII   |            skopnel, pomlad je prišla, pšenica po polju je zelenela, rastla,
1866 XXI   |          tisti kakor o zorenju rumene pšenice. Hladna burja je brila čez
1867 V     |        kupčiji, o današnjem semnju, o pšenični ceni, o Judu, ki v mestu
1868 XXIV  |               ljudje za menoj kazali. Pšenico bom meril, pa me bodo z
1869 I     |              koc pregrnjen ter skrbno ra vseh straneh pripet, da
1870 XIII  |               hipov vstal, položil za račun nekoliko desetic na mizo
1871 I     |           hotel več dati, nego kar je računa po razdelitvi nanj spadalo.
1872 XXIII |             prvi čut je bilo veselje, radost. Saj je bil ta dogodek dokaz
1873 III   |             debela mati Smrekarica in radostna gleda za lepo, nedeljski
1874 VIII  |              pred drugim sta se svoje radovednosti sramovala, deklica se zasmeje
1875 VI    |               po licu, s kamižolo, od rame nizdol razprano. Vsi ljudje
1876 XVIII |         Smrekar jo je tako nerodno za ramo prijel, da se baš ni vedelo,
1877 XXII  |                Po grobeh zelena trava raste in naznanja, da je v mali
1878 XXI   |             pritlikavo grmičje je tam rastlo. Resa je bila pokošena,
1879 XXVI  |           začela karati, ker je s tem ravnanjem napravila toliko bolečine
1880 XVI   |           njem so se morali vsi drugi ravnati razen matere Smrekarice,
1881 I     |             kmet v sosednji vasi, ali razdeliti je moral svoje imenje med
1882 I     |           dati, nego kar je računa po razdelitvi nanj spadalo. Le kadar je
1883 XVIII |            mene!" vpraša Smrekar malo razdražen. ~"Dekle naj malo pozabi,
1884 XIII  |              so obmolknili in gledali razdraženega Smrekarja. Štefan je spoznal,
1885 XVII  |         razhojena, odpadki od zida so razdrobljeni s stopinjo. Zid na robu
1886 IX    |       govorila. Boječ se, da ne bi iz razglašene skrivnosti njune ljubezni
1887 XXVII |          vozovi, ljudje se smejali in razgovarjali, zanju se ni zmenil nihče
1888 XVIII |              Ko so se možje na kratko razgovorili, reče stric Franici: ~"Ni
1889 XVII  |            Menda si slepa. Tla so tod razhojena, odpadki od zida so razdrobljeni
1890 VIII  |         gotovo pridem."  "Le pridi." ~Razideta se, Franica domov, Štefan
1891 XVIII |             ta prenagla ženitev čudno raziti. ~V nedeljo popoldne pridejo
1892 XXVIII|          slišal ter kar je Smrekarjev razjasnjeni obraz pričal, kar so doktorjeve
1893 XXIV  |              ljubezni k hčeri še huje razjezi. ~"Če nikoli več ne bodem
1894 VI    |        krvavega, zasramovanega očeta, razjoka se krepki mladenič kakor
1895 VI    |             skače kramar sem ter tja, razkazuje, hvali in se zna mladi kupovalki
1896 VI    |            nedosežnem višku sedečo, v različni, drugačni podobi. Glej,
1897 XVII  |     oznanjujoča barva, žalost je bila razlita po njenem obličju. ~Mati
1898 XXX   |             te povesti pripovedovani. Razloček je bil samo ta, da je bil
1899 XXVII |         Zdravnik mu pove, da se nocoj razloči na smrt ali na bolje. Tisoč
1900 IX    |           malésti ne morejo biti brez razloga. ~Naravno je torej, da sta
1901 XXIX  |     Smrekarjevi hiši nekako vsa druga razmera med hčerjo in roditeljema. ~
1902 III   |         vnanje srečne ali manj srečne razmere samo slučajne ter da se
1903 VI    |               gneči. Vse se je moralo razmikati njegovima komolcema; razrival
1904 XVI   |         hlapcev, naredivši pol križa, razmršene lase malo s prsti popravi
1905 XIII  |           poleg sebe. Pripovedoval je razne reči iz prejšnjih let: kako
1906 VI    |            razvrščene svilene rute iz raznega pisanega blaga v lepem neredu.
1907 IX    |        povedal svojo novico. Ti so jo razodeli vsak svojemu dekletu in
1908 XVIII |            prigovarjanje ni pomagalo. Razodene tedaj možu svoje skrbi. ~"
1909 XIV   |              Te megle se še vse lepše razpodé. Svojega dekleta ne smeš
1910 II    |           Brašnar še dobiček iz takih razporov z gosposko. Razširila se
1911 XXIII |         obližju in daljavi, povsod je razposlala ljudi, enega tja, enega
1912 VIII  |              srečati. Sešla sta se na razpotju in Franica ga je še malo
1913 XIV   |               da so mu bolj na drobno razpovedovali, kako se govori o tej stvari;
1914 VI    |              kamižolo, od rame nizdol razprano. Vsi ljudje so se mu smejali. ~
1915 X     |             duri za seboj, a dekle se razpravi, ugasne luč in zleze v posteljo.
1916 XV    |              hlapec pride iz hleva in razpreza konje. Sama mati Smrekarica
1917 XXVIII|              nekdaj, s kom si se doma razprl ali stepel, da se zdaj že
1918 VI    |        razmikati njegovima komolcema; razrival je može, da so godrnjali,
1919 XIX   |             pisarnico. ~A zdaj se oče razsrdi in reče: "Moraš! Ljudi ne
1920 XIII  |             se mu spremeni in usta se raztegnejo v zaničljiv nasmeh. ~"Jaz
1921 XIV   |                Zakaj niste poprej ust raztegnili in +meni+ povedali, hudiči!
1922 XV    |             bo taka, kakor jaz hočem, raztepem tri palice na njej. Saj
1923 XV    |            bilo, da mu nisem čeljusti raztolkel! Čakaj, dete, jaz te naučim,
1924 XIV   |           vina!" ~Krčmar in kmetje so razumeli Antonovo jezo porabiti.
1925 XXVI  |               prvem hipu utolažilo in razveselilo že samo to, ker je videla
1926 XVII  |             malo rečjo jo je izkušala razveseliti, molila zanjo in jokala
1927 XIII  |              se mu vedno bolj in bolj razvezuje; Štefan ga ni še nikoli
1928 V     |              ki sta ga volov prosila, razvidela sta, da je vsaka beseda
1929 VI    |              šotore. Vabljivo so bile razvrščene svilene rute iz raznega
1930 II    |            takih razporov z gosposko. Razširila se je med ljudmi namreč
1931 XXV   |               luč je kazala, da so se razšli spat. ~
1932 I     |          Kakor hočeš!" pravi oče malo razžaljen, da se hči neče ž njim peljati,
1933 XI    |             zimo. Snubači so bili ali razžaljeni ali žalostni in vse je ostalo,
1934 XVIII |           grem," odgovori hči. ~"Tale rdeča ruta ti dobro pristoji.
1935 XIII  |              najbolj pravi?" ~Štefana rdečica zalije o tem vprašanju,
1936 VI    |            Glej, ona dva dečka polnih rdečih lic strmita zamaknjena v
1937 III   |               prinese medén štrukelj, rdečo trobentico in še kaj lepega.
1938 XVIII |               semkaj k Petru sedi, da rečemo katero modro ali pa dve." ~
1939 XXII  |                 Nikoli nikjer je ni!" rečeta preplašeni in prestrašeni
1940 XVII  |        smililo dete. S to in ono malo rečjo jo je izkušala razveseliti,
1941 XI    |                kakor veš. Kmetstvo ne redi, ali pošteno živi; drži
1942 XXII  |               fari samo malo mrličev. Redki leseni križi spominjajo
1943 VII   |               gospodar, ne zahaja več redno mednje. ~Eden izmed sosedov
1944 I     |       prednjim kopitom tla kopajočega rejenega konja rjavca je delavno
1945 XXIX  |              ustnic so se po nekoliko rejenem obrazu delale dovoljne globelce.
1946 III   |        večkrat pri kakem delu videli, rekali so: "Ta menda ne vé, da
1947 IV    |          opuščeno zemljišče, nobenega repa v hlevu in kup dolga, od
1948 XXI   |     pritlikavo grmičje je tam rastlo. Resa je bila pokošena, tla gladka
1949 XVIII |         stopinjo pride mati. Žena ima resen obraz, pa hčeri se zdi,
1950 IV    |            resnice ni mogel povedati. Resnica pa je bila, da Štefan, ki
1951 IV    |              Zlagáti se je moral, ker resnice ni mogel povedati. Resnica
1952 X     |          poslednjem času. Utegnilo bi resnično biti. ~Zvečer gre v hčerino
1953 X     |               Deklica bi ji bila rada resnico povedala, materi, pa sicer
1954 I     |             novce pri sebi, potreplje rezgetajočega konja po prsih, vzame hlapcu
1955 XX    |        gledalo, tako kakor se o tisti Rezki bere in o povodnem možu.
1956 II    |             dvema letoma prodan biti; rešil ga je samo s tem, da ga
1957 XIII  |             Glej, pečenino nama nese. Reži, saj ne bomo vekomaj živeli." ~
1958 XVIII |              bi premislil in počakal, rineš svojeglavno dalje in se
1959 I     |             kopajočega rejenega konja rjavca je delavno oblečen hlapec,
1960 I     |              precèj dolge kamižole iz rjavega sukna, pa ko se preveri,
1961 XXVII |        štiridesetih letih -- solze po rjavem obrazu, padajoč na kamnena
1962 XVII  |       razdrobljeni s stopinjo. Zid na robu okna je tudi zamazan. To
1963 XXIII |               je mogle utolažiti. ~"K rodbi je kam šla!" tako so se
1964 XXIX  |           druga razmera med hčerjo in roditeljema. ~Gotovo da je bila vso
1965 XXIX  |               hčerina huda bolezen in roditeljski strah, da jo izgubita. Oče
1966 II    |           hudir! Ti nas lahko v kozji rog uganjaš, če se o bankovcih
1967 V     |              okrog sebe. Če je kakemu rogatemu velikanu morda na misel
1968 V     |      četveronogemu bratu ali sosedu z rogmi sovraštvo ali na neki drug
1969 XXIX  |              težo. Smrekar je stal do rogovile v snegu sredi vrta, počasi
1970 XXIV  |          neusmiljena zver, ki svojega rojenega otroka nečeš poznati..." ~"
1971 XXV   |               vse, kar mu je po glavi rojilo. ~Naposled se z obema komolcema
1972 VIII  |             da bi se ti samo trlo pod rokami." ~Deklica se nasmehne in
1973 II    |              nerazumno zaradi voznega ropota. Oba sta bila vsem znana
1974 XXVII |               vse šumelo sem ter tja, ropotali vozovi, ljudje se smejali
1975 VII   |               spat! Blaž, nič ne hodi rose otepat in kričat po vasi,
1976 VI    |             ti, vzel bi to z zelenimi rožami." ~"Jaz sem bila pa že bolj
1977 VI    |             ono bolj po volji; zelene rože preveč v oči mahajo," reče,
1978 V     |             na ogled razstavljene, ta ručeč, druga se tiho pogovarjaje
1979 XXI   |            bili tisti kakor o zorenju rumene pšenice. Hladna burja je
1980 VI    |               bile razvrščene svilene rute iz raznega pisanega blaga
1981 IV    |            vprašal: kaj boš sejal ali sadil? Če sta si imela kaj povedati,
1982 XXIX  |               goldinarjev izgube, ker sadni vrt je tako rad imel kakor
1983 XXVII |          vedno vpleteno v te nevezane samogovore. Mati je bedela noč in dan
1984 IV    |              star, bil je že dve leti samostojen gospodar, odkar je namreč
1985 XXIV  |            sem brez namena, tako zdaj samozavestno stopa in ukazuje, huduje
1986 I     |              vedel, da je. Ponosno je sedal med vsako družbo. Dobro
1987 XXX   |           svojemu možu Štefanu na voz sedala. V poljubu, s katerim je
1988 VII   |                Če so torej okrog mize sedeč večerjali samo trije: Štefan,
1989 I     |            mimo gredoč kmetič na vozu sedečega soseda. ~"V semenj. -- Ti
1990 V     |             začne pogovarjati z okrog sedečimi možmi. Govoril je glasno,
1991 VI    |             visoko v nedosežnem višku sedečo, v različni, drugačni podobi.
1992 XVIII |           znamenje, da so snubači, in sedejo pri Smrekarjevih okrog mize.
1993 XXIX  |           konje ali pipo. ~V hiši sta sedeli mati Smrekarica in Franica.
1994 XXIX  |              odgovor z jezika. ~Danes sedita obe, vsaka pri svjojm oknu,
1995 XIX   |         oblekla ter k očetu in stricu sedla na voz. ~V pisarnici pri
1996 IV    |               ter ni vprašal: kaj boš sejal ali sadil? Če sta si imela
1997 XXVI  |             ženica k hčerini postelji sela in deklico, za vročo roko
1998 XXX   |            mešetovanje. ~Zopet je bil semanji dan v bližnjem trgu. Pred
1999 XIV   |                ali mi stari ali mlada sémena! -- Daj vina!" ~Krčmar in
2000 VII   |             si se pogoljufil in te po semnjéh pretepajo. Da bi te bili