Part

 1 I |           grajski in kmetski lovci so pripovedovali, da je tamkaj
 2 I |        psov, mora pripihati, kakor so pravili lovci, kar po cesti,
 3 I |    prepovedano, grajski gospodarji so varovali svojo divjačino.
 4 I |        svoje lovske čuvaje, štirje so bili, in pridružil se jim
 5 I |            do desetih, in do tedaj so se hoteli vsi vrniti. Pozneje
 6 I |     najodličnejši lovec; postavili so ga torej na najboljše mesto,
 7 I |          bljižnem borovcu. Gonjači so se bili s psi obrnili v
 8 I |       opozorijo lahke stopinje, ki so prihajale po soseskinem
 9 I |            hiša. Čez dva meseca pa so baronovi odšli v mesto in
10 II|          se drl na vse pretege, ko so ga nesli h krstu. V cerkvi
11 II|         nesli h krstu. V cerkvi pa so mladi gospod župnik Janez
12 II|      župnik Janez grdo gledali, ko so ga oblivali z vodo in ko
13 II|           ga oblivali z vodo in ko so mu polagali peščico soli
14 II|          Ponkrec naj bo, Ponkrec," so dejali potem gospod Janez. "
15 II|           Ponkrca. In gospod Janez so vnovič grdo pogledali, vprašujoč
16 II|            je dejal boter in potem so gospod Janez pustili prazno
17 II| dostojanstvo. Kričečega Ponkrca pa so odnesli domov. Tamkaj tudi
18 II|          malega krščenca. Položili so ga v zibel in jo gugali
19 II|           kričal je še vedno. "Ali so gospod kaj rekli?" vpraša
20 II|       rekli," reče ta, "pa krstili so ga na današnjega svetnika!" "
21 II|          oglasi bolno dekle, "kako so ga krstili?" "Ponkrec je
22 II|           njegov god! Gospod Janez so tako hoteli!" "Oh moj Bog!"
23 II|             a rekla ni nič. "Očeta so tudi hoteli vedeti!" pristavlja
24 II|           nekaj borovih plohov, ki so se tam sušili. Naposled
25 II|       hčeri ni vprašal. Pri kosilu so vsi molčali: gospodar, hlapec
26 II|            Urška je bila umrla. Ko so jo pokopavali, je bil tudi
27 II|        sedaj kmetoval tukaj, kakor so kmetovali drugi pred njim.
28 II|          noge. Pri Tolstovšnikovih so odvečerjali, kar pride hlapec
29 II|         jih je kazal izpod kožuha, so lezli poleg palcev tudi
30 II|          je imel le malo las in ti so bili sivi. "Ta ne bo krave
31 II|            tujec. "Ali je že , ali so že umrli mati?" vprašuje
32 II|        odskočil k zidu - te besede so ga preplašile; mislil je
33 II|            ni več povpraševala. Ko so prišli gospod Janez - saj
34 II|          prišli gospod Janez - saj so še vedno duše pasli v tej