Part

 1 I |              Preko ceste vrhu klanca pa sta držali dve ozki stezi.
 2 I |          treba posebno pazit. Srnjak pa prilomi skozi gosto, z robidovjem
 3 I |           bil krivo pomeril. Ubitega pa je ponosno obesil na suho
 4 I |              je prišla mimo. Bila je pa tudi vredna, da si jo je
 5 I |          mogel z očesom od nje. "Kam pa greš ti?" pristavlja, ker
 6 I |            pota prednjo. "Kako ti je pa ime?" ~Govoreč jo je hotel
 7 I |         Tolstovršnikova sem. Zdaj me pa pustite v miru!" ~In on
 8 I | Tolstovršnikova hiša. Čez dva meseca pa so baronovi odšli v mesto
 9 II|              nesli h krstu. V cerkvi pa so mladi gospod župnik Janez
10 II|              mu imena izbiral, danes pa je svetega Ponkrca god!"
11 II|       pozneje v farovžu botra: "Koga pa bom za očeta zapisal?" "
12 II|      dostojanstvo. Kričečega Ponkrca pa so odnesli domov. Tamkaj
13 II|             nič. Stara Tolstovršnica pa je brisala na tihem solze
14 II|         Dosti niso rekli," reče ta, "pa krstili so ga na današnjega
15 II|             bo že Jože ali Jurij ali pa to, kar je; z gospodom se
16 II|      Tolstovršnica. Dekle v postelji pa je zakrilo obraz. Tako slabo
17 II|            matere ni bilo. Drugi dan pa je pri farni cerkvi zvonilo
18 II|        rokavom čez obraz. Stara mati pa je doma sedela in vzdihovala
19 II|            izročila vse vnuku. Umrla pa je leto pozneje, ko se je
20 II|            truda dovolj, ob nedeljah pa si je časi rad privoščil
21 II|        prenočil pod kozolcem, pozimi pa v hlevu. In vse to za dobro
22 II|               da ne more dalje. "Kaj pa je? " vpraša gospodar. "
23 II|           spravljala: ~"Pogledal bom pa vendar; kakšen capin je
24 II|            je že bolje!" reče oni, " Pa lačen sem, lačen!" "Pojdi
25 II|          živini dobro nastlano. "Kje pa je tista Tolstovršnikova
26 II|              potem prične spet: "Kje pa je vaš - oča?" ~"Kaj hudirja
27 II|           kvišku in zajel nakajkrat, pa potem spet odložil žlico
28 II|           debel sneg je ležal zunaj. Pa šel je vendar urno. Čez
29 II|             je zopet pričel: "Kje je pa vaš - oča?" Ponkrec se ni
30 II|            starcu blede. Stari capin pa mu je jel pripovedovati
31 II|        gospod fajmošter, za mater in pa za - onega, saj veste za