Part

 1 I |       imeti nekaj zajcev, a sam ni utegnil iti nanje. Poslal
 2 I |    učitelj in še mlad. Dolgo še ni bil v gradu in tudi ostati
 3 I |      bil v gradu in tudi ostati ni hotel dolgo, kajti študirati
 4 I |        jo je človek, in če tudi ni bil tako mlad kot grajski
 5 I |         in ogovoril. A zadnjega ni bilo treba, kajti dekle
 6 I |           Učitelja še pogledala ni bolj nego površno. "Tukaj,
 7 I |     Tukaj, tukaj!" reče oni, ki ni mogel z očesom od nje. "
 8 I |       je pozno vračal. Baron se ni mnogo menil zanj, ker večere
 9 I |       sprehodih, gotovega nihče ni vedel povedati. Znalo se
10 I |        Odslej se tudi med posli ni več govorilo o njem. ~
11 II|        je svetega Ponkrca god!" Ni boter ni botrinja nista
12 II|  svetega Ponkrca god!" Ni boter ni botrinja nista hotela ugovarjati,
13 II|      odnesli domov. Tamkaj tudi ni bil vesel dan. Stari Tolstovršnik
14 II|         smrečje klestit. Čakati ni hotel, da prineso malega
15 II|       je brisala solze, a rekla ni nič. "Očeta so tudi hoteli
16 II|        v hišo, a po bolni hčeri ni vprašal. Pri kosilu so vsi
17 II|         hlapec in dekla; matere ni bilo. Drugi dan pa je pri
18 II|         prišel, Ponkrec nikogar ni podil od hiše; še jesti
19 II|    Rdeči njegov nos je kazal da ni kot samega mraza rdeč; na
20 II|        Ponkrec osupnjeno, kajti ni se mogel takoj domisliti. "
21 II|       pa vaš - oča?" Ponkrec se ni mogel več jeziti. Prisedel
22 II|      Ponkrec je poslušal, zinil ni besede. Vsega - vse lahkomiselnosti
23 II| lahkomiselnosti in nesreče tudi ni umel. In ko je starec končal,
24 II|    nekaj besed rekel, potem ona ni več povpraševala. Ko so