Part

 1 I |          lovci so pripovedovali, da je tamkaj na razpotju izvrsten
 2 I |   gospodarjevih sinov. Vedel je, da bosta mlada dva barončka
 3 I |         čuvaji imajo bistre oči, da paznouhca ugledajo lahko
 4 I |     visokih ljudeh - hvala Bogu, da se lahko osladi, dokler
 5 I |         učitelj je moral čakati, da se vrnejo okrog griča zopet
 6 I |          Bila je pa tudi vredna, da si jo je človek, in če tudi
 7 I |          z resnim naglasom, tako da se je videlo, da misli zares
 8 I |  naglasom, tako da se je videlo, da misli zares izpolniti svoj
 9 I | pogledala po cesti gori in doli, da li nihče ne prihaja. Sramovala
10 I |        povedati. Znalo se je le, da hodi grajski učitelj navadno
11 II|          Janez. "Saj nima očeta, da bi mu imena izbiral, danes
12 II|   čeravno je bil boter že zinil, da bi bil nasvetoval drugo
13 II|        klestit. Čakati ni hotel, da prineso malega vnuka iz
14 II|        poslala, tako lepo kokoš, da jo je bilo škoda klati,
15 II|       toliko okroglega pri hiši, da se oni krajcarji niso poznali;
16 II|          je bolj na samoti, tako da se je malokdaj oglasil kakšen
17 II|         je okoli božiča in mraz, da je škripal sneg pod noge.
18 II|        hlapec pravit gospodarju, da na koncu hleva sloni ob
19 II| prenočišča, ker je tako oslabel, da ne more dalje. "Kaj pa je? "
20 II|        Rdeči njegov nos je kazal da ni kot samega mraza rdeč;
21 II|      časa je onemu odleglo, tako da je zopet pričel: "Kje je
22 II|         ga preplašile; mislil je da se starcu blede. Stari capin