Part

 1 I |            Bilo je septembra meseca, ko se je zgodaj, v hladni rosi
 2 I |            doline se je malo žarilo, ko je grajski učitelj prikorakal
 3 II|            in se drl na vse pretege, ko so ga nesli h krstu. V cerkvi
 4 II|           župnik Janez grdo gledali, ko so ga oblivali z vodo in
 5 II|             so ga oblivali z vodo in ko so mu polagali peščico soli
 6 II|            se hudoval okrog hiše in, ko se mu je zdelo dovolj, je
 7 II| Tolstovršnikova Urška je bila umrla. Ko so jo pokopavali, je bil
 8 II|            Umrla pa je leto pozneje, ko se je oženil Ponkrec. Ta
 9 II|                si je mislil Ponkrec, ko je bil ogledal starca. "
10 II|          vprašuje spet oni. "Takrat, ko sem se jaz rodil!" ~Tujec
11 II|             nesreče tudi ni umel. In ko je starec končal, je šel
12 II|             ona ni več povpraševala. Ko so prišli gospod Janez -