Par.

 1 1 |   majhnih dolin, raztezajočih se na sever in vzhod, je delala
 2 1 |     od desne ali leve. Lisica se priplazi in privleče po
 3 2 |       je septembra meseca, ko se je zgodaj, v hladni rosi
 4 2 |  štirje so bili, in pridružil se jim je grajski učitelj,
 5 2 |       desetih, in do tedaj so se hoteli vsi vrniti. Pozneje
 6 2 |    hoteli vsi vrniti. Pozneje se je pač rosa posušila in
 7 2 |     na obronku vzhodne doline se je malo žarilo, ko je grajski
 8 2 |       ljudeh - hvala Bogu, da se lahko osladi, dokler smo
 9 3 |  bljižnem borovcu. Gonjači so se bili s psi obrnili v drugo
10 3 |   učitelj je moral čakati, da se vrnejo okrog griča zopet
11 5 |  hotel prijeti čez pas. A ona se mu izmuzne. "Vsak dan Urška!"
12 5 |      dejal. "Pustite me, meni se mudi!" reče ona malo nejevoljna,
13 5 |      resnim naglasom, tako da se je videlo, da misli zares
14 5 |   nihče ne prihaja. Sramovala se je. "Ker ste že tako sitni,"
15 7 |        kakor je sam dejal, in se je pozno vračal. Baron se
16 7 |     se je pozno vračal. Baron se ni mnogo menil zanj, ker
17 7 |      proste; tudi drugi posli se niso brigali za učitelja;
18 7 |      ni vedel povedati. Znalo se je le, da hodi grajski učitelj
19 7 |       učitelj z njimi. Odslej se tudi med posli ni več govorilo
20 9 |                  Kričal je in se drl na vse pretege, ko so
21 9 |    bom za očeta zapisal?" "I, se bo že oglasil, če se bo
22 9 |       I, se bo že oglasil, če se bo hotel!" je dejal boter
23 9 |  vrsto v krstni knjigi, kamor se ima zapisati očetovo ime,
24 9 |       že od jutra sem klel in se hudoval okrog hiše in, ko
25 9 |     hudoval okrog hiše in, ko se mu je zdelo dovolj, je zadel
26 9 |    svetnika!" "Kako pravite," se oglasi bolno dekle, "kako
27 9 |     pa to, kar je; z gospodom se nismo mogli kregati!" reče
28 9 |   kmalu odšla in okoli poldne se je vrnil domov tudi stari
29 9 |   nekaj borovih plohov, ki so se tam sušili. Naposled je
30 10|  Umrla pa je leto pozneje, ko se je oženil Ponkrec. Ta je
31 10| toliko okroglega pri hiši, da se oni krajcarji niso poznali;
32 10|       bolj na samoti, tako da se je malokdaj oglasil kakšen
33 12| raztrgan kožuh nanj in v tega se je zavijal stari capin,
34 13|   Ponkrec osupnjeno, kajti ni se mogel takoj domisliti. "
35 13|   bilo moji materi ime" Čudno se mu je zdelo, kaj povprašuje
36 13|     spet oni. "Takrat, ko sem se jaz rodil!" ~
37 15|  nekaj ričeta v skledi. Tujec se je sklonil kvišku in zajel
38 15|        krikne hlapec. Ponkrec se skloni čez starca. "Po gospoda
39 15|     je pa vaš - oča?" Ponkrec se ni mogel več jeziti. Prisedel
40 16|  Trideset let je tega." Capin se je po teh besedah vzpel
41 17|      preplašile; mislil je da se starcu blede. Stari capin