Par.

 1 1 |  majhnih dolin, raztezajočih se na sever in vzhod, je delala
 2 1 |     pripovedovali, da je tamkaj na razpotju izvrsten stan za
 3 1 | robidovjem preraslo grmovje; že na dvesto korakov ga lahko
 4 1 |       korakov ga lahko čuješ in na cesto pred puško mora priti.
 5 2 |    lovcev iz Kompoljskega grada na lov doli v zatišje. Bilo
 6 2 |    lovec; postavili so ga torej na najboljše mesto, tja na
 7 2 |         na najboljše mesto, tja na soseskino cesto na razpotje.
 8 2 |          tja na soseskino cesto na razpotje. Nič ne de, četudi
 9 2 |     paznouhca ugledajo lahko že na ležišču. Tam na obronku
10 2 |        lahko že na ležišču. Tam na obronku vzhodne doline se
11 2 |  grajski učitelj prikorakal tja na svoj stan. Lep mož je bil
12 2 |          dokler smo v mestih. A na deželi! ~
13 3 |      uro že je stal učitelj tam na svojem stanu in ustrelil
14 3 |    Ubitega pa je ponosno obesil na suho vejo v bljižnem borovcu.
15 3 |       Sedel je torej kraj ceste na odrušen kamen. Kar ga opozorijo
16 4 |        lovca. Zardela je malo. "Na polje!" je dejala hitro
17 6 |         in jo bliskoma poljubil na majhne rdeče ustne. Odrinila
18 6 | nejevoljno in, svojo roko držeč na ustih, stekla po cesti.
19 6 |        učitelj je še vedno stal na mestu in gledal za njo. "
20 7 |         pogostoma hoditi zvečer na sprehod, kakor je sam dejal,
21 7 |  učitelj navadno tja po dolini, na katere spodnjem koncu, dobre
22 9 |             Kričal je in se drl na vse pretege, ko so ga nesli
23 9 |        mu polagali peščico soli na jeziček. "Ponkrec naj bo,
24 9 |         dovolj, je zadel sekiro na ramo ter odšel v gozd smrečje
25 9 |     Tolstovršnica pa je brisala na tihem solze in kuhala juho
26 9 |       bilo slabo, silno slabo. "Na Urška," je dejala mati,
27 9 |      reče ta, "pa krstili so ga na današnjega svetnika!" "Kako
28 9 |         Bog!" zaihti mlada mati na glas in solze jo oblijo. "
29 9 |       ter ogleduje svoje umetno na kveder šivane čevlje. "Oh,
30 10|         Minilo je trideset let. Na Tolstovršnikovem domu je
31 10|  Posestvo njegovo stalo je bolj na samoti, tako da se je malokdaj
32 10|    hlapec pravit gospodarju, da na koncu hleva sloni ob zidu
33 10|         Naj bo kar hoče, v hlev na slamo mu pokaži!" ~
34 12|    hlevu, tam v zadnjem kotu je na slami zleknjen stokal star
35 12|       ni kot samega mraza rdeč; na glavi je imel le malo las
36 12|      gospodar? "vpraša oni zdaj na slami. "Sem !" ~
37 15|         več jeziti. Prisedel je na korito poleg bolnika in
38 16|         je po teh besedah vzpel na pol kvišku in zaječal: ~
39 17|        Janezu, položil križavec na mizo ter rekel: ~