Par.

 1 1 |     na razpotju izvrsten stan za vsakovrstno divjačino. Zajec,
 2 1 | Izvrsten stan je bil to! Tudi za srnice, lahkonoge, živooke
 3 5 |       pri njej ter jo pridrži za roko. "Urška? Čigava si?"
 4 6 |       po cesti. Kmalu je bila za ovinkom, a učitelj je še
 5 6 |       stal na mestu in gledal za njo. "Tolstovršnikova Urška!"
 6 7 |   drugi posli se niso brigali za učitelja; in če je tudi
 7 9 |     tako je bil fantič krščen za Ponkrca. In gospod Janez
 8 9 |   farovžu botra: "Koga pa bom za očeta zapisal?" "I, se bo
 9 9 |    tihem solze in kuhala juho za bolno hčerko. Tej je bilo
10 10|   domu je gospodaril Ponkrec. Za starim očetom, ki je prvič
11 10|  pozimi pa v hlevu. In vse to za dobro besedo. Bilo je okoli
12 18|                               Za eno sveto mašo, gospod fajmošter,
13 18|       mašo, gospod fajmošter, za mater in pa za - onega,
14 18|     fajmošter, za mater in pa za - onega, saj veste za katerega!~
15 18|      pa za - onega, saj veste za katerega!~