Par.

 1 2 |            Bilo je septembra meseca, ko se je zgodaj, v hladni rosi
 2 2 |            doline se je malo žarilo, ko je grajski učitelj prikorakal
 3 9 |            in se drl na vse pretege, ko so ga nesli h krstu. V cerkvi
 4 9 |           župnik Janez grdo gledali, ko so ga oblivali z vodo in
 5 9 |             so ga oblivali z vodo in ko so mu polagali peščico soli
 6 9 |            se hudoval okrog hiše in, ko se mu je zdelo dovolj, je
 7 9 | Tolstovršnikova Urška je bila umrla. Ko so jo pokopavali, je bil
 8 10|            Umrla pa je leto pozneje, ko se je oženil Ponkrec. Ta
 9 12|                si je mislil Ponkrec, ko je bil ogledal starca. "
10 13|          vprašuje spet oni. "Takrat, ko sem se jaz rodil!" ~
11 17|             nesreče tudi ni umel. In ko je starec končal, je šel
12 17|             ona ni več povpraševala. Ko so prišli gospod Janez -