| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Janko Kersnik Mackova oceta IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Par.
501 7 | dobre pol ure daleč, je stala samotna Tolstovršnikova 502 10 | varčen mož. Posestvo njegovo stalo je bolj na samoti, tako 503 12 | na slami zleknjen stokal star mož. Hlapec je bil vrgel 504 17 | preplašile; mislil je da se starcu blede. Stari capin pa mu 505 17 | nesreče tudi ni umel. In ko je starec končal, je šel Ponkrec molče 506 10 | je gospodaril Ponkrec. Za starim očetom, ki je prvič šel 507 6 | svojo roko držeč na ustih, stekla po cesti. Kmalu je bila 508 12 | kotu je na slami zleknjen stokal star mož. Hlapec je bil 509 4 | malo, čakaj!" reče oni in stopi sredi pota prednjo. "Kako 510 3 | Kar ga opozorijo lahke stopinje, ki so prihajale po soseskinem 511 3 | bili s psi obrnili v drugo stran in učitelj je moral čakati, 512 2 | A po teh streljati je bilo strogo prepovedano, 513 2 | po teh streljati je bilo strogo prepovedano, grajski gospodarji 514 3 | pa je ponosno obesil na suho vejo v bljižnem borovcu. 515 7 | tudi ta ali oni hlapec kako sumljivo izrekel o teh ponočnih učiteljevih 516 9 | borovih plohov, ki so se tam sušili. Naposled je šel v hišo, 517 10 | ki je prvič šel s tega sveta, je gospodinjila stara mati, 518 9 | imena izbiral, danes pa je svetega Ponkrca god!" Ni boter ni 519 9 | krstili so ga na današnjega svetnika!" "Kako pravite," se oglasi 520 18 | Za eno sveto mašo, gospod fajmošter, 521 12 | kajti tak je bil v istini po svoji vnanjosti. Iz čevljev, ki 522 12 | zavijal stari capin, kajti tak je bil v istini po svoji 523 13 | osupnjeno, kajti ni se mogel takoj domisliti. "Jaz ne poznam - 524 13 | mati?" vprašuje spet oni. "Takrat, ko sem se jaz rodil!" ~ 525 15 | čez starca. "Po gospoda teci," reče hlapcu, "saj bo res 526 2 | spala do desetih, in do tedaj so se hoteli vsi vrniti. 527 10 | kmetovali drugi pred njim. Ves teden je bilo dela in truda dovolj, 528 9 | Tolstovršnica pa je brisala na tihem solze in kuhala juho za 529 13 | dobro nastlano. "Kje pa je tista Tolstovršnikova Urška?" 530 9 | gospod Janez pustili prazno tisto vrsto v krstni knjigi, kamor 531 9 | Tolstovršnik. Sekiro je zasadil v tnalo pred hlevom in potem ogledoval 532 9 | prišedši z malim loncem v izbo "tole juho izpij; Anžiška mi je 533 10 | kozarec vina, če je bilo toliko okroglega pri hiši, da se 534 10 | Minilo je trideset let. Na Tolstovršnikovem domu je gospodaril Ponkrec. 535 10 | škripal sneg pod noge. Pri Tolstovšnikovih so odvečerjali, kar pride 536 10 | Ves teden je bilo dela in truda dovolj, ob nedeljah pa si 537 17 | hiši posteljo in z velikim trudom privlekla bolnika iz hleva. 538 1 | Zajec, gnan in pojan od tulečih psov, mora pripihati, kakor 539 17 | Jaz sem tvoj oča!" Ponkrec je odskočil 540 3 | dveh je bil krivo pomeril. Ubitega pa je ponosno obesil na 541 2 | paglavcev. Grenak kruh je to učiteljevanje pri visokih ljudeh - hvala 542 7 | sumljivo izrekel o teh ponočnih učiteljevih sprehodih, gotovega nihče 543 2 | bistre oči, da paznouhca ugledajo lahko že na ležišču. Tam 544 9 | ni botrinja nista hotela ugovarjati, čeravno je bil boter že 545 12 | če je pravi, mi še kravo ukrade." V hlevu, tam v zadnjem 546 17 | lahkomiselnosti in nesreče tudi ni umel. In ko je starec končal, 547 9 | boter ter ogleduje svoje umetno na kveder šivane čevlje. " 548 13 | Ali je že , ali so že umrli mati?" vprašuje spet oni. " 549 4 | zanimala nego zajec. Zdaj je uprla tudi deklica svoj pogled 550 7 | spodnjem koncu, dobre pol ure daleč, je stala samotna 551 15 | zunaj. Pa šel je vendar urno. Čez nekoliko časa je onemu 552 3 | Dobro uro že je stal učitelj tam na 553 6 | in, svojo roko držeč na ustih, stekla po cesti. Kmalu 554 6 | poljubil na majhne rdeče ustne. Odrinila ga je nejevoljno 555 3 | učitelj tam na svojem stanu in ustrelil je bil res enega zajca, 556 4 | Ali ste ga tukaj ustrelili?" Učitelja še pogledala 557 2 | imeti nekaj zajcev, a sam ni utegnil iti nanje. Poslal je svoje 558 10 | kajti bil je priden in varčen mož. Posestvo njegovo stalo 559 2 | prepovedano, grajski gospodarji so varovali svojo divjačino. Bilo je 560 7 | ni mnogo menil zanj, ker večere je imel proste; tudi drugi 561 12 | veli gospod hlapcu. "Nekaj večerje je ostalo!" "Ali ste vi 562 9 | nič. "Očeta so tudi hoteli vedeti!" pristavlja boter ter ogleduje 563 3 | je ponosno obesil na suho vejo v bljižnem borovcu. Gonjači 564 12 | Pojdi k materi, Bolt, " veli gospod hlapcu. "Nekaj večerje 565 17 | sta v hiši posteljo in z velikim trudom privlekla bolnika 566 17 | končal, je šel Ponkrec molče ven iz hleva v hišo in poklical 567 10 | kmetovali drugi pred njim. Ves teden je bilo dela in truda 568 9 | domov. Tamkaj tudi ni bil vesel dan. Stari Tolstovršnik 569 18 | mater in pa za - onega, saj veste za katerega!~ 570 12 | večerje je ostalo!" "Ali ste vi gospodar? "vpraša oni zdaj 571 6 | bomo zapomnili. Nisem še videl lepšega dekletca. Malo zabave 572 5 | naglasom, tako da se je videlo, da misli zares izpolniti 573 5 | izpolniti svoj namen. Deklica je vila sem in tja svojo roko, ki 574 10 | časi rad privoščil kozarec vina, če je bilo toliko okroglega 575 2 | je to učiteljevanje pri visokih ljudeh - hvala Bogu, da 576 12 | je bil v istini po svoji vnanjosti. Iz čevljev, ki jih je kazal 577 9 | Ponkrca. In gospod Janez so vnovič grdo pogledali, vprašujoč 578 9 | hotel, da prineso malega vnuka iz cerkve. Želel in prerokoval 579 10 | nekoliko leti izročila vse vnuku. Umrla pa je leto pozneje, 580 9 | gledali, ko so ga oblivali z vodo in ko so mu polagali peščico 581 9 | potem ogledoval pod kozolcem voz in nekaj borovih plohov, 582 9 | hišo, a po bolni hčeri ni vprašal. Pri kosilu so vsi molčali: 583 3 | pred zajcem in radovedno vprašalo: ~ 584 13 | ali so že umrli mati?" vprašuje spet oni. "Takrat, ko sem 585 9 | so vnovič grdo pogledali, vprašujoč malo pozneje v farovžu botra: " 586 7 | sam dejal, in se je pozno vračal. Baron se ni mnogo menil 587 3 | prišla mimo. Bila je pa tudi vredna, da si jo je človek, in 588 12 | star mož. Hlapec je bil vrgel raztrgan kožuh nanj in v 589 1 | majhen klanec. Preko ceste vrhu klanca pa sta držali dve 590 3 | učitelj je moral čakati, da se vrnejo okrog griča zopet proti 591 9 | odšla in okoli poldne se je vrnil domov tudi stari Tolstovršnik. 592 2 | do tedaj so se hoteli vsi vrniti. Pozneje se je pač rosa 593 9 | Janez pustili prazno tisto vrsto v krstni knjigi, kamor se 594 5 | pas. A ona se mu izmuzne. "Vsak dan Urška!" reče smeje in 595 2 | ne de, četudi ne zadene vsakega zajca; dovolj jih je tam 596 1 | razpotju izvrsten stan za vsakovrstno divjačino. Zajec, gnan in 597 17 | poslušal, zinil ni besede. Vsega - vse lahkomiselnosti in 598 9 | čevlje. "Oh, ti ljubi Bog!" vzdihne Tolstovršnica. Dekle v postelji 599 14 | Tujec je malo premolknil in vzdihnil; potem prične spet: "Kje 600 9 | mati pa je doma sedela in vzdihovala in jokala ter zibala malega 601 1 | raztezajočih se na sever in vzhod, je delala soseskina cesta 602 2 | ležišču. Tam na obronku vzhodne doline se je malo žarilo, 603 16 | Capin se je po teh besedah vzpel na pol kvišku in zaječal: ~ 604 2 | gradu; v mestu je pač druga zabava. Lov, to je še bilo edino, 605 6 | videl lepšega dekletca. Malo zabave bo morda vendar v teh hribih!" ~ 606 9 | se mu je zdelo dovolj, je zadel sekiro na ramo ter odšel 607 2 | razpotje. Nič ne de, četudi ne zadene vsakega zajca; dovolj jih 608 3 | ogledal in ogovoril. A zadnjega ni bilo treba, kajti dekle 609 12 | ukrade." V hlevu, tam v zadnjem kotu je na slami zleknjen 610 9 | tako hoteli!" "Oh moj Bog!" zaihti mlada mati na glas in solze 611 3 | dekle je samo postalo pred zajcem in radovedno vprašalo: ~ 612 2 | gospodar je hotel imeti nekaj zajcev, a sam ni utegnil iti nanje. 613 16 | besedah vzpel na pol kvišku in zaječal: ~ 614 15 | se je sklonil kvišku in zajel nakajkrat, pa potem spet 615 15 | saj bo res umrl!" Bolt je zaklel med zobmi; v vas k fari 616 9 | Dekle v postelji pa je zakrilo obraz. Tako slabo ji je 617 4 | pristavlja, ker ona ga je že bolj zanimala nego zajec. Zdaj je uprla 618 7 | Baron se ni mnogo menil zanj, ker večere je imel proste; 619 9 | botra: "Koga pa bom za očeta zapisal?" "I, se bo že oglasil, 620 9 | krstni knjigi, kamor se ima zapisati očetovo ime, priimek in 621 6 | sam pri sebi. "To si bomo zapomnili. Nisem še videl lepšega 622 4 | deklica svoj pogled v lovca. Zardela je malo. "Na polje!" je 623 5 | vendar ji je silil smeh v zardelo lice. "Povej mi, čigava 624 5 | da se je videlo, da misli zares izpolniti svoj namen. Deklica 625 15 | hudirja povprašujete to?" zaropoče Ponkrec. A v tem je prišel 626 9 | Tolstovršnik. Sekiro je zasadil v tnalo pred hlevom in potem 627 2 | študirati je mislil še dalje zase in le svoje počitnice in 628 2 | Kompoljskega grada na lov doli v zatišje. Bilo jih je malo krdelce. 629 1 | pod Kompoljskim gradom v zatišju dveh majhnih dolin, raztezajočih 630 12 | kožuh nanj in v tega se je zavijal stari capin, kajti tak je 631 12 | ogledal starca. "Ali vas zebe?" vpraša potem glasno. " 632 2 | septembra meseca, ko se je zgodaj, v hladni rosi odpravilo 633 9 | vzdihovala in jokala ter zibala malega Ponkrca. ~ 634 9 | krščenca. Položili so ga v zibel in jo gugali sem in tja, 635 9 | kregati!" reče botra ter ziblje venomer otroka. Tudi stara 636 12 | zadnjem kotu je na slami zleknjen stokal star mož. Hlapec 637 7 | nihče ni vedel povedati. Znalo se je le, da hodi grajski 638 15 | umrl!" Bolt je zaklel med zobmi; v vas k fari je bilo daleč 639 15 | daleč in debel sneg je ležal zunaj. Pa šel je vendar urno. 640 7 | učitelj pogostoma hoditi zvečer na sprehod, kakor je sam 641 9 | dan pa je pri farni cerkvi zvonilo mrliču. Tolstovršnikova 642 9 | ogleduje svoje umetno na kveder šivane čevlje. "Oh, ti ljubi Bog!" 643 9 | lepo kokoš, da jo je bilo škoda klati, le pij Urška, dobro 644 10 | okoli božiča in mraz, da je škripal sneg pod noge. Pri Tolstovšnikovih 645 7 | Kakih štirinajst dni pozneje je jel učitelj 646 2 | je svoje lovske čuvaje, štirje so bili, in pridružil se 647 2 | ostati ni hotel dolgo, kajti študirati je mislil še dalje zase 648 2 | vzhodne doline se je malo žarilo, ko je grajski učitelj prikorakal 649 9 | malega vnuka iz cerkve. Želel in prerokoval mu je vse, 650 17 | hleva v hišo in poklical ženo. Postlala sta v hiši posteljo 651 13 | Ponkrec, ki je gledal, ali je živini dobro nastlano. "Kje pa 652 1 | Tudi za srnice, lahkonoge, živooke srnice! ~ 653 15 | nakajkrat, pa potem spet odložil žlico ter legel nazaj. "Ne morem, 654 9 | cerkvi pa so mladi gospod župnik Janez grdo gledali, ko so 655 17 | dni pozneje je prišel še k župniku, h gospodu Janezu, položil