Part

 1 I   |        vso večerno družbo: ~"No, le čitajte! Novi naš sodnik
 2 I   |    uradnem listu. Vpraševanja pa le ni bilo konca in, ko je
 3 I   |  narodnjak; tu se bode uradovalo le slovenski!" hiti notar,
 4 I   |      spomine je nocoj povzročila le ona suha tiskana novost
 5 II  |     gradičem. Gospod Orel je bil le iz stare svoje navade ponovil
 6 II  |          je Julka zaprla. No, pa le počakajte, še nekaj vam
 7 II  |         bi ustavil Sivčka. ~"Naj le vpijejo," zasmeje se Maruša. "
 8 II  |        vem, nisem je videla. Vem le to, da vsak večer duha tisti
 9 II  |       Orel polglasno, stotnik pa le molče prikima. ~In tako
10 III |           ampak vprašal sem, kje le in koliko let imia sedaj?
11 III |       ljubezen ne zarjavi! Da je le pri tebi zarjavela!" pristavi
12 III |       zopet nastal, čuti je bilo le tikanje ure v prednji sobi
13 III |       srečen sem in vesel, da jo le vidim!" ~Rekši, natoči Tinče
14 III |       šume okrog naju; videl sem le ono vitko ljubeznivo deklico
15 III |   večjega šopka! Vzdramilo me je le, ko je rekla: ,Sedaj bode
16 III |          bilo mogoče, zardel sem le še bolj in v grlu sem čutil
17 III |        tihem ruvanju, ko sem jaz le silil od roba -- danes še
18 IV  |    predloženi sliki. Reči hočemo le to, da se Julki ni poznalo
19 IV  |          sedaj silno rad govoril le o slovenskih liberalcih;
20 V   |         ki so mu prihajali blizu le po svojih pravnih opravilih.
21 V   |        godilo po njegovem mnenju le tedaj, kadar je dobil ob
22 VI  |     svojo propoved, in sta potem le pazno poslušala oklice in
23 VI  |       bolj krasilo. ~Pavel pa je le nekoliko trenutkov gledal
24 VII | Bedastoča -- največja bedastoča! Le ne vem, kam se je zagledal!
25 VIII|     člane?" ~"Vse, vse -- ako se le hoče!" ~Tako je šumelo po
26 VIII|         bil oženjen, prihajal je le malokdaj v krčmo -- vrgel
27 VIII|         razgovarjali jako živo. ~Le adjunkt Pavel je trdovratno
28 VIII|         mizi, ampak vesel je bil le tedaj, kadar je vrgel preporen
29 VIII|    Grobljah vsakdo, kdor je imel le količkaj razsodnosti v takih
30 IX  |       dehtečega, kakršen se kaže le na jasni večer poznega poletja. ~"
31 IX  |         želja nego edino na vas, le vas -- Ančka!" ~"Haha!"
32 IX  |     večinoma vsak svojo družico, le zadaj globoko v grmovju
33 IX  |        on in hoče oditi. ~"Da se le ti nisi!" ~Nekov čuden naglas
34 IX  |       vsaj se mu je dozdevalo. ~"Le pojdi, pojdi zopet tja;
35 X   |           da so današnje volitve le začasne in da bode treba
36 X   |  predsodke in mržnje; bilo mu je le do tega, da se slavnost
37 X   |       šele ob enajstih! Ko bi se le kakov tarok dobil!" ~Tako
38 X   |           Utrujeni so bili, toda le toliko, da so si želeli
39 X   |         Ne, ne -- vendar bodisi! Le sediva semkaj -- nalašč
40 X   |      molčali!" ~"Kakor --" ~"No, le čakajte, saj vem, da bodete
41 X   |   dobrovoljna veselost, nocoj pa le čustvo zadoščenja, da je
42 XI  |           ki je s peresom v roki le na pol slišala njega besede,
43 XI  |          sobi; ostala dva čujeta le, kako odhaja oče po stopnicah.
44 XI  |           Kaj je?" vpraša ta, pa le še bolj zamišljen v igro. ~"
45 XI  |   prinese vina -- tako je hitela le ena misel od prvega do zadnjega;
46 XI  |       vsak je krenil proti domu, le Pavel je spremil notarja
47 XI  |      svojo ženo. Toda to so bila le čustva, katerim ni dal nikdar
48 XI  |       Prav tako!" sikne Pavel. ~"Le glej, da te Vrbanoj kdaj
49 XII |         iz spanja. ~"Nič, nič -- le pojdite!" veli s hripavim
50 XII |          pa pristavi, ko Vrbanoj le srepo gleda vanj: "Kaj hočeš
51 XII |           Pavel pa jo je pobotal le z divjim sovražnim pogledom. ~
52 XIII|        zvedela sta drug o drugem le tedaj, kadar je bilo katerega
53 XIII|    razsodbo je potreboval sodnik le še enega vprašanja: O krivdi,
54 XIII|        veli, korakajoč od mize: "Le pojdite!" ~Prišedši do zida,
55 XIII|        pokopavati!" ~Pavel pa je le na pol čul te besede. Zrl