Part

 1 I   |            pikri glas, ki je zvenel iz zadnjih adjunktovih besed. ~"
 2 II  |             šoli, prihajala je tudi iz mest k sorodnikom in znancem.
 3 II  |           tovarišem ravnokar stopil iz veže. ~"Je že tukaj!" zakriči
 4 II  |            navidez nejevoljen, toda iz vseh besed mu vendarle zveni
 5 II  |     gradičem. Gospod Orel je bil le iz stare svoje navade ponovil
 6 II  |         leskovo in glogovo grmovje, iz katerega je sedaj tu, sedaj
 7 II  |            desno pazduho in potegne iz žepa ploščato, vendar obilo
 8 III |      imenitni učiteljski šematizem, iz katerega se lahko uveriš
 9 III |      gabrovim ključem vleči krompir iz pepela. Stari gospod Orel
10 III |           in smreke so rasle tam in iz mahu in listja so gledali
11 III |             strastno in kipeče prav iz dna srca. Ako bi mi velela,
12 III |          prikazal, meni kakor angel iz neba, stric Pepe in naju
13 III |          samo z Marušo ter pozvedel iz nje blebetanja, da je bilo
14 IV  |          vselej, kadar je prestopil iz mirnejšega udarca v hitrejši
15 IV  |        povzročilo, ako ni prihajalo iz hipne zadrege, da je adjunkt
16 IV  |          nekaj imovitih gospodarjev iz Babinega polja, oče Krača
17 IV  |        zatohli sobici. ~Razgovor se iz početka ni mogel prav razviti --
18 IV  |        Vrbanoj in s tem tudi izgine iz družbe bojeviti duh, katerega
19 V   |           da nekaj kakor jeza zveni iz njega besed. ~"Samo čudim
20 V   |         vajinih besedah tiči nekaj, iz česar skoro sklepam, da
21 V   |       odpahne Pavlovo roko in odide iz sobe. ~"Glej, to je usoda
22 V   |           to je usoda takih deklic! Iz roke v roko! In najsi je
23 VII |         Valentin domov. Za njima so iz odprtega okna Kračeve krčme
24 VII |              Zagorske zvonove", tam iz nasprotne dobrave, kjer
25 VII |           Lunini žarki se odsvitajo iz belih pen, ki se gosté doli
26 VIII|           posebne prilike, da stopi iz svojega vsakdanjega gibanja
27 VIII|         sošolcu sodniku, oni prizor iz dijaških let, različni nazori --
28 VIII|         Mogoče, da ravno tako zgolj iz nagajivosti ali pa mu je
29 VIII|            ljubica moja, da vzgojiš iz te Ančke kaj posebnega,
30 VIII|                Pa gospoda Frančiška iz Babinega polja! Kajne, gospod
31 IX  |          druge, kar jih je izviralo iz te igre, zvršile so se potem
32 IX  |           Nekaj surovega je zvenelo iz njega; tako vsaj se mu je
33 IX  |               Vse to je kar bruhalo iz nje, tiho, polglasno, a
34 X   |           skozi gledalce. Prišel je iz sosedne sobe, kjer so si
35 X   | ranocelnikom in postarnim graščakom iz bližine. ~Kadriljo je vodil
36 X   |          posebno ženske, toda zgolj iz zavisti. Vobče pa je slovenščina
37 X   |              ukazal zopet nastopiti iz početka. Bilo je kakor v
38 X   |           bi odgovoril, krene Pavel iz kolobarja, v katerem se
39 X   |              ta postarna gospodična iz zagoriških hribov, izmislila
40 X   |          večer postavili vso opravo iz drugih sob, slavnosti namenjenih;
41 X   |             brlela gasneča luč, tam iz plesne sobe pa so zveneli
42 XI  |         sleherni večer, potovali so iz skledice v skledico. Kako
43 XI  |     Vrbanojko. ~Nocoj so šli skupaj iz krčme. Poslovili so se na
44 XI  |           sedaj zlezejo preko lune; iz daljne, gorenje soteske
45 XI  |           temna grožnja! ~"Kaj bode iz vsega tega?" vzklikne Valentin,
46 XI  |        kakor bi mu beseda ne hotela iz grla. ~"No -- kaj?" izpregovori
47 XII |         stanovanju. Bili so navadno iz krogov, v katerih se poedinci
48 XII |            se vzdrami Vrbanoj kakor iz spanja. ~"Nič, nič -- le
49 XII |             katero je vrgel Vrbanoj iz rok, padlo je pod razpelo
50 XIII|         potem upre svoje temno oko, iz katerega še vedno sije nekdanji
51 XIII|         Vendar odgovori polagoma: ~"Iz početka sem bila doma pri
52 XIII|        nekov piker naglas je zvenel iz zadnjih besed; sploh pa
53 XIII|           vil po jarku pod hišo, in iz doline so bobnela fužinska