Part

 1 I   |                ej!" zakličeta sodni adjunkt in notar zaeno. ~"Vrbanoj?
 2 I   |           nalogo interpreta, ker je adjunkt trdovratno molčal. ~"Kje
 3 I   |             dobimo, Ančka," zakliče adjunkt, ki je zdajci nekam oživel, "
 4 I   |         mrzli in vi posebno, gospod adjunkt!" ~"No, ta je lepa! Odkar
 5 I   |             onadva v gosposki sobi, adjunkt in notar, ostala sta sama
 6 III |           je jemal zadnjo moč, toda adjunkt in notar sta še vedno vztrajala. ~"
 7 III |         sedaj Julka?" vpraša zdajci adjunkt Pavel. ~"Glej, ravno tako
 8 III |       Kremenu!" ~"Pa Julka?" ponovi adjunkt. ~"Oh, Julka! Pozabil sem
 9 III |          Zagorici." ~"Ah!" vzklikne adjunkt na pol neverjetno. ~"No,
10 III |              Julka in --" deje prvi adjunkt. ~"-- Vrbanoj!" pristavi
11 III |          Vedela pa ni, kaj je trdil adjunkt v svoji šali; ta pa takisto
12 IV  |          prvim prav tedaj, ko se je adjunkt Pavel pridružil gospodi,
13 IV  |           sodnik Vrbanoj," odgovori adjunkt Pavel, "in vi kot župan
14 IV  |             pritrdijo. ~"Kaj?" deje adjunkt. "To je za kakega župnika,
15 IV  |             mora izginiti!" jezi se adjunkt. ~"Ne, ne," tolaži ga poštar,
16 IV  |           polje!" ~Sedaj se takisto adjunkt zasmeje na ves glas. ~"No,
17 IV  |           pomočniku cerkvenikovem. ~Adjunkt Pavel je mnogokrat trdil,
18 IV  |            pa pride zopet semkaj." ~Adjunkt se zavrti v polkrogu in
19 IV  |             iz hipne zadrege, da je adjunkt Pavel, ves zardel, viharno
20 IV  |                Uboga deklica!" reče adjunkt. ~"Zakaj?" meni Valentin. "
21 IV  |           med vrati, ko so vstajali adjunkt in davkar, notar in poštar
22 IV  |             sta ga že nekoč opisala adjunkt in notar: velik, krepak,
23 V   |      vprašal sodnik Vrbanoj, drugič adjunkt Pavel. Drugo vprašanje je
24 VI  |              kogar "mečejo z lece"; adjunkt Pavel pa tudi ni bil vsakonedeljski
25 VI  |            na vse štiri strani. -- ~Adjunkt Pavel je čakal, da dobi
26 VII |           smemo več objemati!" deje adjunkt cinično. ~"Ti bi jo sedaj
27 VII |      petelin bode skoro pel!" pravi adjunkt smehoma in krene proti svojemu
28 VIII|         razgovarjali jako živo. ~Le adjunkt Pavel je trdovratno molčal
29 VIII|           se bode tudi -- ampak --" Adjunkt hudomušno prestane. ~"No,
30 VIII|              V zadnjem času je tudi adjunkt Pavel večkrat prihajal k
31 VIII|             častni posel," rekel je adjunkt prav resnega lica, ko je
32 VIII|          bodeš ti govoril," zakriči adjunkt. ~"Četudi!" deje Valentin. ~"
33 IX  |           kap zadela?" vzkliknil je adjunkt Pavel, ki je ravno prispel
34 IX  |             zakliče na glas. Bil je adjunkt Pavel. ~"Pravi, da jo glava
35 IX  |         bodo jutri blagoslavljali. ~Adjunkt prinese urno kozarec in
36 X   |        kadriljo šele se je prikazal adjunkt Pavel. ~Postal je med vrati,
37 X   |           je vroče, Valentin," deje adjunkt, "dovoli da spremljam gospo!
38 X   |          čast, kolikor so je mogli. Adjunkt je poiskal druge gospe in
39 XI  |           drugam?" vprašal je potem adjunkt. ~"Ne vem, ne vem! Pa --
40 XI  |          Pustite kubik," nasmeje se adjunkt, "pišite mu, kako ste prodali!" ~"
41 XI  |           piškavega oreha: ~"Gospod adjunkt! Morda ste tako dobri, da
42 XI  |         menda skoro dokonča!" pravi adjunkt in počasi odhaja. ~"Kaj
43 XI  |             razveseli se Krača. ~Ko adjunkt zopet stopi v spodnjo sobo,
44 XI  |             sv'ete sem dajal!" meni adjunkt in izpije pol kozarca. ~
45 XI  |      slutili, da, znali, kje je bil adjunkt in zakaj je bil tam, kjer
46 XI  |       služila za pisarja!" vzklikne adjunkt v divji jezi. ~"Pavel! Ne
47 XII | spoštovanjem ~Resnicoljub. ~"Kje je adjunkt? Kje je Pavel?" vzkliknil
48 XII |           od divje razburjenosti -- adjunkt, malomaren in povsem radoveden,
49 XII |             razpelo med svečnika in adjunkt je nehote odtegnil roko,
50 XII |   prostodušnosti in pritisnil nase; adjunkt pa tega ni mogel reči. Pogledal
51 XII |            to opravite vi -- gospod adjunkt! Evo vam aktov." ~Rekši
52 XII |         seboj; odslej je -- vaša!' ~Adjunkt se ne obrne, celo vrat ne
53 XIII|          naš stari znanec, nekdanji adjunkt Pavel; od dne pa, ko se