Part

 1 I   |        je bilo še treba vedeti: od kod je, da je kmetski sin,
 2 I   |   oskrbnikov hotel imeti poljub od deklice. Dobil ga nocoj
 3 II  |         šentrupertsko dolino in od gosto obraščenih gozdnih
 4 II  |        širokopleč hlapec, goneč od hleva sem dolgouha, osedlanega
 5 II  |         Golovo, in Orlovi hčeri od mladih let sem prav tako
 6 II  |          obrnivši vso pozornost od kostanja na skrbno zamašeno
 7 III |    recimo: eno, dve leti mlajši od Vrbanoja!" ~V molku, ki
 8 III |      dasi se po navadi ni ganil od steklenic, dokler so bile
 9 III |        gričih planote in mesta, od koder bi se najbolje streljalo
10 III |      strast je bila silovitejša od moje. Zdelo se mi je, da
11 III |    ruvanju, ko sem jaz le silil od roba -- danes še me izprehaja
12 III |       bodem pravil. Odrinil sem od vas in tvoje gostoljubne
13 IV  |   umakne kar za dvajset korakov od drugih. ~Poštar je še vedno
14 IV  |      podlagi pozdrav, sestavjen od belo-modro-rdečih črk: "
15 IV  |       je tudi sedaj naglo odšel od slavoloka in krenil proti
16 IV  | polkrogu in je že nekaj korakov od hišnih vrat, ko ga prisili
17 IV  |      očita Julka na pol resno. ~Od ceste sem se začuje ropot
18 IV  | izpregovoriti o novem predmetu, od katerega je v svoji nekoliko
19 IV  |   poštar, rdeč kakor kuhan rak, od same jeze ni vedel kaj odgovoriti. -- ~
20 V   |     kadar je dobil ob praznikih od nekega starega strica nekoliko
21 V   |         nji; ne, sam je oddajal od svojega. Ondi je med učitelji,
22 V   |         češ: "Vendar sem boljši od vas vseh in več nego vi!"
23 V   |     brigali zanj, mlajši je bil od nas, doma pa tam na sosedni
24 VI  |   ljudstvom po cerkvi pa je šlo od ust do ust: "Oh, ta Ančka,
25 VI  |   Škrice si bode napravil!" -- "Od samega bogastva ne bode
26 VI  |        videti!" ~Tako je šumelo od ust do ust, od ušesa do
27 VI  |        je šumelo od ust do ust, od ušesa do ušesa in, šele
28 VI  |         je nehote. Obrnil se je od okna in nejevoljno bacnil
29 VIII|        in to čustvo mu je raslo od tedna do tedna, od meseca
30 VIII|        raslo od tedna do tedna, od meseca do meseca. ~Vrbanojev
31 VIII| Malijeva celo nad deset let več od Ančke, in notar tudi ni
32 VIII|       ko odmeva smeh vse družbe od štirih sten, pristavi še
33 IX  |  trhljadi, nagrmadene ob griču; od tam se je odpiral najširši
34 X   |         toda oči ne more ločiti od gospe Vrbanojeve. Stala
35 X   |        kjer je bila napravljena od smrečja in bršljana majhna
36 X   |     učitelj že nekoliko korakov od lope in Vrbanojka je zadovoljna
37 X   |       je Vrbanoj, poslovivši se od ostalih gostov, ki so krenili
38 X   |        Dobro jutro!" zvenelo je od vseh strani. ~Sodnik je
39 XI  |        tlaku, ki je bil narejen od šilastih kamenčkov, nabranih
40 XI  |     tako je hitela le ena misel od prvega do zadnjega; vsi
41 XII |        sodnik, bled, trepetajoč od divje razburjenosti -- adjunkt,
42 XII |    srepo gleda vanj: "Kaj hočeš od mene? Kaj hočeš na to --
43 XIII|         v tem kotu, pozabljenem od drugega sveta, bil je naš
44 XIII|         nekdanji adjunkt Pavel; od dne pa, ko se je vršil oni
45 XIII|         mesto, Ančka pa, ločena od svojega soproga, šla je
46 XIII|        registraturi; srečala se od tedaj nista več, odkar sta
47 XIII|           Umolknil je nehote. ~"Od kdaj?" ~"No -- odkar ste
48 XIII|       No -- odkar ste se ločili od soproga?" ~Pogledala ga
49 XIII|          kakor to zahteva zakon od vsake sodbe. ~Zatoženka
50 XIII|        hrbet in veli, korakajoč od mize: "Le pojdite!" ~Prišedši
51 XIII|         sedaj pade vsa svetloba od okna nanj, na njega ostarelo,
52 XIII|         njega ostarelo, a sedaj od silne razburjenosti zardelo,