Part

 1 I   |    razen adjunkta. ~"I, ne vem, kako bi dejal -- nekoliko, nekoliko --
 2 I   |        tvojim trem gospodičnam! Kako hvaležno, takega moža učiti
 3 I   |  umolknejo in radovedno čakajo, kako bode nadaljeval notar zanimivo
 4 II  |        ure sem pisala -- no, pa kako? Maščevala sem se -- tako
 5 II  |     tako grdo sem pisala -- oh, kako grdo!" ~"Pa zakaj ste bili
 6 II  |         šele pred nekaj leti. ~"Kako so veseli! Da, taki smo
 7 III |         na Dolenjskem. Saj veš, kako smo se tudi mi razpršili
 8 III |     prekoračila trideseto leto. Kako hiti čas!" ~Oba sta zamišljeno
 9 III |        zaspala pri peči. ~"Toda kako je bilo vendar tedaj na
10 III |      Vrbanoj in Julka in vidva! Kako je vendar to, kako se je
11 III |       vidva! Kako je vendar to, kako se je to zgodilo?" ~Oba
12 III |   Kremenu! Ali se še spominjaš, kako si pritiral onega osla pred
13 III |      osla pred Slamarjevo hišo, kako je Maruša klicala in tekla
14 III |       ne trpinči njenega sivca, kako je oni ,nebodigatreba' in
15 III |      cerkvijo in pekel krompir, kako smo mi z onim kaplanom --
16 III |       tam v idrijskih hribih -- kako smo ž njim vred lovili slepo
17 III |        je bilo do tega, koga in kako ljubijo drugi, sam s seboj
18 III |     toda danes, danes, ha ha -- kako brezumno se mi vidi vse
19 III |        reče Julka in videl sem, kako se takisto sili na posmeh. ,
20 V   |        subjektivno spričo tega, kako se je bila vršila njega
21 V   |      večeri. Zapeli so časih še kako pesem, o posebni priliki
22 V   |      pravil ali trdil ne bodem, kako -- pač pa, kakor že zna,
23 V   |         k moji ženi in pravila, kako ljubeznivo se je vedel glavar.
24 V   |  ljubeznivo se je vedel glavar. Kako lahko je to! In če pomislim
25 VII |     vrstniki in njih družinami: kako bodo gledali to neveščo
26 VII |        jezi se! -- Videl bodeš, kako imenitna gospa bode še ta
27 VIII|        da vsakdo pokaže, kaj in kako zna tudi tedaj, kadar ne
28 VIII|          kakor mislite!" ~"Kaj? Kako? Katero?" ~"Jaz menim šolsko
29 VIII|          sam ni znal ni kdaj ni kako -- pogrešal Ančke; pri Krači
30 VIII|         vselej resno in tehtno, kako bi bilo moči ženo in potem --
31 VIII|      vedel, tudi gospe sami ne, kako je to prišlo, saj je imela
32 VIII|         na ves glas. ~"Saj veš, kako sem prej sodil in kako sodim
33 VIII|          kako sem prej sodil in kako sodim še sedaj o tej Vrbanojevi
34 VIII|         šum. Valentin ni vedel, kako in zakaj se je v tem trenutku
35 IX  |       izviti. ~Oba nista znala, kako razvneta sta. ~"Ančka!"
36 X   |  izmislila si je nekaj! Glejte, kako ste bili sinoči nerodni,
37 XI  |           zaklical je s ceste. "Kako se imate?" ~Ančka pa je
38 XI  |      ste že opravili v pisarni? Kako krasen dan je to!" ~Tako
39 XI  |         iz skledice v skledico. Kako vesel je bil notar, če je
40 XI  |   dozdevno uspešen "kontra", in kako radostno je spet sodnik
41 XI  |         se adjunkt, "pišite mu, kako ste prodali!" ~"Ančka, piši!"
42 XI  |      tako dobri, da ji poveste, kako naj pero obrne?" ~Vtem pa
43 XI  |     sobi; ostala dva čujeta le, kako odhaja oče po stopnicah.
44 XI  |       prijazen? No, jaz ne vem, kako prijazen si ti Julki? Ti
45 XII |       naslikala adjunkta Pavla, kako se izprehaja pod sodnikovim
46 XII |          Oh, ali bode to dobro! Kako bode dobro!" -- ~Krasnega
47 XIII| naslanjač in zre srepo predse. ~Kako prepal je bil videti sedaj