Part

 1 I   |           sorodstvu in pri njem že več let, odkar so ji umrli roditelji.
 2 I   |           pripoved, vendar ne reče več nego: "Ej, to je bilo že
 3 I   |           Andrej sam kdaj nekoliko več o tem. Ali to vam rečem" --
 4 II  |          tem trenutku nobene želje več, nastopil je sedaj mirno
 5 II  |   vznemirjal. Stanoval in živel je več let pri Orlovih, udeleževal
 6 II  |            s hčerko in sinom in še več mladih gospodov, večinoma
 7 II  |            z glasnim smehom. ~"Nič več se ne bodete smejali! Vi
 8 III |           čustvo, katerega ne more več odeti noben ozir in noben
 9 III |     pozneje, pozneje -- oh, nikdar več nismo bili tako skupaj!
10 III |           in Vrbanoja tudi ni bilo več videti. Vsak je imel svoj
11 III |     Pomagajte vendar, da prineseva več cvetic tja gor', -- nabrati
12 III |            govoril -- danes ne vem več kaj in morda tudi tedaj
13 III |  pristaviti še nekaj. A bilo ji ni več mogoče, zakaj -- Andrej
14 III |         Andreja tudi menda ni bilo več na Veselko. Pozneje pa smo
15 III |      zaljubljen -- potem pa nikdar več tako." ~"In Andrej?" ~"Ne
16 III |          se zaradi ženske ne bodem več tepel! Ančka, Ančka -- plačam!
17 V   |      podpornih goldinarjev ni bilo več; plača, katero je dobival
18 V   |          kaj jih ni. Tam je sedelo več kolegov in v živahnem razgovoru
19 V   |          južne Kranjske in bil tam več let. Uradnega dela je bilo
20 V   |          sem boljši od vas vseh in več nego vi!" Kakor je rastlo
21 V   |            drugih rečeh, a tudi ne več dolgo; prejšnji prizori
22 V   | neprijetnega, kar se nocoj ni dalo več izbrisati. ~
23 VI  |         vajen govoriti s strežnico več, nego je bilo neizogibno
24 VII |         Škoda -- sedaj je ne smemo več objemati!" deje adjunkt
25 VIII|          se je bližal Grobljanom. ~Več mesecev že je pripovedoval
26 VIII|        tako se je oglasilo tudi tu več rešilcev, ki so izvirne
27 VIII|            reke, ni zmožen misliti več na breg, ampak samo na to,
28 VIII|    pogrešal Ančke; pri Krači mu ni več godilo, drugje še manj;
29 VIII|            enakih pravljic ni bilo več. Ančka si je pridobila dobro
30 VIII|        Malijeva celo nad deset let več od Ančke, in notar tudi
31 VIII|       deklet!" ~Davkar si ni mogel več pomagati; hudomušnemu sosedu
32 IX  |     davkarjevih deklic. Trgovca in več študentov, ki so sedaj uživali
33 IX  |          Oh, preklicano! Jaz nisem več takov, da bi prekopicaval
34 X   |                   Nikar ne mislite več na Minčetovo blebetanje!
35 X   |           poskus. ~Čakalo pa je že več drugih plesalcev, ki so
36 XI  |            Navadno ni bilo nikogar več gor in Pavel je šel mimo
37 XI  |             zarotil se je, "nikdar več se ne vtaknem v tuje stvari --
38 XI  |            jaz ne črhnem ni besede več! Kaj mi do -- enega ali
39 XI  |                Julko pa tudi nečem več v hišo! Da bi vrag te jezike!" ~
40 XII |            je tam tudi -- sicer ne več nova, vendar pa vedno priljubljena
41 XIII|          srečala se od tedaj nista več, odkar sta se uradno ločila
42 XIII|           vendar ne more in ne sme več vžigati na kožo. ~Ana --
43 XIII|             čigar prvotne barve ni več moči zaslediti. Samo enkrat
44 XIII|         ali morda tudi ta ne dvoji več o očiti blaznosti te zatoženke. ~"
45 XIII|      vprašati. Zvedeti je hotel še več. ~"Kje ste bili zadnja leta,