Part

 1 II |             velela, naj počaka? Ti, Julka, ti tudi ne misliš in ne
 2 II |             suhotno. ~"Hihi! Oh, ta Julka!" zasmeje se deklica. ~"
 3 II |           nekoliko počasno, "ali ta Julka je poredna, zlobna -- vi
 4 II |           nam -- no, in potem me je Julka zaprla. No, pa le počakajte,
 5 II |         veste li, kaj je storila ta Julka, katero imate za tako dobro?
 6 II |        Sivčka in pazi na pot!" veli Julka, ki se je vtem sklonila
 7 III|               Tine, kje pa je sedaj Julka?" vpraša zdajci adjunkt
 8 III|             tedaj na Kremenu!" ~"Pa Julka?" ponovi adjunkt. ~"Oh,
 9 III|               ponovi adjunkt. ~"Oh, Julka! Pozabil sem skoro! Pravil
10 III|             njih --" ~"Pa vendar -- Julka?" hiti Pavel. ~"Ne bodi
11 III|              Ne bodi tako nestrpen! Julka je tudi med njimi. Učiteljica
12 III|    poudarjal -- in našel sem, da je Julka že davno prekoračila trideseto
13 III|        trenutkov. ~"Čudno, čudno -- Julka in --" deje prvi adjunkt. ~"--
14 III|            razšli: ti in Vrbanoj in Julka in vidva! Kako je vendar
15 III|          deklica je bila ona Orlova Julka! Nekoliko tako -- navzgor,
16 III|            po šentrupertski dolini. Julka in jaz sva hodila okoli
17 III|       gledali rdeči zvonci korčkov. Julka jih je trgala, jaz pa nisem
18 III|            gosto obraščeno gorovje. Julka se je hotela obrniti v breg
19 III|             mi vidi vse to! In ona, Julka, stala je pred menoj, rdeča,
20 III|          kakor ni bil nikoli!' reče Julka in videl sem, kako se takisto
21 III|            tega je menda potolažila Julka. Ko smo se vračali domov,
22 III|             veš!" ~"No -- ako pride Julka v Zagorico?" pošali se notar. ~"
23 IV |       končan. Ti -- ah, stoj, stoj! Julka je tukaj. Prav sedaj se
24 IV |            Pavel, Pavel! Gospodična Julka Orlova!" ~Poleg Valentina
25 IV |           Poleg Valentina res stoji Julka. ~Častiti čitatelji naj
26 IV |        stoletja vendar še ni!" deje Julka nasmehoma, dočim vendar
27 IV |            se me spominjali?" očita Julka na pol resno. ~Od ceste
28 V  | prijateljema. "Danes je bila Orlova Julka tukaj -- glejta, to bi bilo
29 V  |           je bil!" meni Pavel. ~"In Julka se mu je predstavila kot
30 V  |         Onemu pa je!" reče Pavel. ~"Julka je potem prišla k moji ženi
31 V  |         leta -- tedaj ga je gledala Julka kakor preprostega otroka
32 V  |            že vedel, da biva Orlova Julka v tem okraju, toda daljšega
33 IX |            oglasi se poleg Vrbanoja Julka, zagorska učiteljica. ~"
34 X  |          trenutku pride mimo Orlova Julka. Vodil jo je domači učitelj
35 X  |        šolskih zamud?" vpraša potem Julka svojega spremljevalca. Preslišala
36 X  |          vem, da bodete molčali! Ta Julka, ta postarna gospodična
37 X  |           slavnost. ~Sedaj sta bila Julka in učitelj že nekoliko korakov
38 X  |          silila jeza v oči. ~"In -- Julka je sprožila to govorico?"
39 X  |            ali nejevolje. ~"Da, da, Julka! Ne vem, kaj je videla?" ~"
40 XI |                Pavel! Ne umejem te! Julka prihaja k moji ženi in to
41 XI |           da sta brez krivice on in Julka; vendar pa ga je v tem trenutku
42 XI |             spomin, da ga časih ona Julka res zanima in morda bolj,