Part

501 VIII|             Kračevi sobi. Vrbanoj, ki je bil nocoj izjemoma posetil
502 VIII|         posetil družbo -- zakaj odkar je bil oženjen, prihajal je
503 VIII|              je bil oženjen, prihajal je le malokdaj v krčmo -- vrgel
504 VIII|             malokdaj v krčmo -- vrgel je sedaj in sedaj v razgovor
505 VIII|               živo. ~Le adjunkt Pavel je trdovratno molčal in vlekel
506 VIII|             šolsko zastavo!" ~"No, ta je vendar srečno pod kapom!"
507 VIII|            davkar. ~"I, seveda! Denar je tu, zastava se tudi hitro
508 VIII|            Kumice še nimate -- kumice je treba!" pristavi Pavel hladno. ~
509 VIII|          pogosti šolsko mladino -- te je treba, gospoda moja, o tem
510 VIII|               se razgovarjajmo!" Tako je modroval Pavel nekam svojeglavno. ~"
511 VIII|               nekam svojeglavno. ~"To je lahko dobiti," deje notar. ~"
512 VIII|                ne vem, ne vem!" ~"Res je," pristavi poštar in ziblje
513 VIII|            sodnikovo gospo! Domačinka je, najmlajša med našimi gospemi
514 VIII|              nič veselega. ~Davkar se je spomnil svojih treh hčera
515 VIII|           vedno ni mogel pozabiti, da je bila prej točajka, Tinče
516 VIII|              bila prej točajka, Tinče je pa s svojim predlogom hotel
517 VIII|            biti zlobnejši, nego se mu je posrečilo, zakaj tudi on
518 VIII|               medsebojnem pogovoru jo je še vedno silno težko nazival "
519 VIII|         dregala s koleni. ~Vrbanoj se je na pol protivil; toda videti
520 VIII|             pol protivil; toda videti je bilo vendar, da mu ta misel
521 VIII|               misel ugaja. Učitelj pa je ves vnet venomer hitel: "
522 VIII|          kajne, da dovolite?" ~Doktor je pritrjeval: "Seveda, seveda!",
523 VIII|               samo gospem!" Davkar mu je odgovoril samo z divjim
524 VIII|       postranskim pogledom. ~Pavel se je pri tem izvrstno zabaval;
525 VIII|         govoril ni, toda videl in čul je vse dejanje in besedovanje
526 VIII|            čutil tiho zadoščenje. Bil je sploh čudna zmes lahkoživega
527 VIII|           strastnega človeka. Podoben je bil plavaču, ki je vajen
528 VIII|            Podoben je bil plavaču, ki je vajen trdno in vestno plavati
529 VIII|             različni nazori -- vse to je storilo, da je bila ta prijateljska
530 VIII|                 vse to je storilo, da je bila ta prijateljska vez
531 VIII|            skoro po Vrbanojevi poroki je Pavel -- sam ni znal ni
532 VIII|          godilo, drugje še manj; zato je ostal sicer zvest stari
533 VIII|           privajeni mizi, ampak vesel je bil le tedaj, kadar je vrgel
534 VIII|          vesel je bil le tedaj, kadar je vrgel preporen predmet v
535 VIII|             rad spuščal v boj. ~Čutil je tudi, da mu boljša polovica
536 VIII|                Da se še ni oženil, to je bilo pri takem značaju popolnoma
537 VIII|                premišljal in presojal je vendar vselej resno in tehtno,
538 VIII|            životu dajati vsega, česar je vajen. In račun je bil vedno
539 VIII|              česar je vajen. In račun je bil vedno pasiven. Tako
540 VIII|               bil vedno pasiven. Tako je trdno in vestno plaval ob
541 VIII|         odnesel proti sredini. ~Ko se je Vrbanoj oženil, udarila
542 VIII|               Vrbanoj oženil, udarila je Pavlu misel v glavo, da
543 VIII|          tajno in neopisno, dejalo mu je, da bi Ančka imela morda
544 VIII|               nego Vrbanoja. Sedaj ko je bila izgubljena zanj, zdela
545 VIII|          izgubljena zanj, zdela se mu je tem vabnejša, in to čustvo
546 VIII|             vabnejša, in to čustvo mu je raslo od tedna do tedna,
547 VIII|              meseca. ~Vrbanojev zakon je bil doslej srečen. Praznovati
548 VIII|               srečen. Praznovati jima je bilo skoro obletnico svoje
549 VIII|              polagoma. Sem ter tja se je še vnel razgovor o novem
550 VIII|            novem klobuku, katerega ji je kupil sodnik za praznike
551 VIII|               za praznike in katerega je ona -- čudom se je bilo
552 VIII|           katerega je ona -- čudom se je bilo čuditi -- nataknila
553 VIII|             na glavo prav tako, kakor je moralo biti. Davkarjeve
554 VIII|               gospa sodnikova, ko jih je posetila, ni vedela, ali
555 VIII|               stran njih zofe, katera je bila, kakor so čestokrat
556 VIII|    izkušenosti davkarjeve Evfemije se je posrečilo Vrbanojevo privesti
557 VIII|        nerodnosti; pol ure pozneje pa je vedel to v Grobljah vsakdo,
558 VIII|               v Grobljah vsakdo, kdor je imel le količkaj razsodnosti
559 VIII|        pravljic ni bilo več. Ančka si je pridobila dobro prijateljico --
560 VIII|              tudi gospe sami ne, kako je to prišlo, saj je imela
561 VIII|                kako je to prišlo, saj je imela pl. Malijeva celo
562 VIII|           razmere; toda navzlic vsemu je bila gospa Vrbanojeva malone
563 VIII|             mirno, izobraženo ženo ji je biló najboljša šola. Prav
564 VIII|        občevati; nekova nevidna stena je bila med njima. ~V zadnjem
565 VIII|            med njima. ~V zadnjem času je tudi adjunkt Pavel večkrat
566 VIII|             Bistro oko gospe Malijeve je skoro zapazilo, da se ti
567 VIII|              najgotoveje tedaj, kadar je bila Vrbanojeva pri nji,
568 VIII|           spremiti jo domov. Govorila je o teh opazovanjih tudi svojemu
569 VIII|             soprogu, toda Valentin jo je zavrnil malone osorno: "
570 VIII|              iz nagajivosti ali pa mu je dolgčas! Resnega ni nič;
571 VIII|           nepokvarjena, dobra stvarca je to!" pravi ona. ~"Haha!"
572 VIII|             eden tistih ljudi, katere je lahko prepričati. Bog ti
573 VIII|                   Jaz tudi mislim, da je gospa Vrbanojeva najprej
574 VIII|               ta častni posel," rekel je adjunkt prav resnega lica,
575 VIII|         adjunkt prav resnega lica, ko je potihnil prvi šum. Valentin
576 VIII|               vedel, kako in zakaj se je v tem trenutku spomnil ravnokar
577 VIII|           razgovora s soprogo. Vse ga je dirnilo nekam neprijetno. ~"
578 VIII|               sodnik in v teh besedah je bila tudi zagotovljena njegova
579 VIII|       učiteljice našega okraja -- vse je treba povabiti -- deklet
580 VIII|          pomagati; hudomušnemu sosedu je vrgel debelo psovko v uho,
581 VIII|            debelo psovko v uho, da jo je slišal samo ta, a mož-doktor
582 VIII|          slišal samo ta, a mož-doktor je imel trdo kožo in se ni
583 VIII|          razveseli se Vrbanoj. ~Pavel je storil, kakor da je preslišal
584 VIII|             Pavel je storil, kakor da je preslišal zadnji opazki. ~"
585 IX  |              gotovo!" ~Z brzim skokom je bil preko nizkega jelševega
586 IX  |              grma tikoma pred njo, ki je prihitela okrog ovinka rebri,
587 IX  |           ovinka rebri, čez katero se je podila vsa družba. ~Oni
588 IX  |               še! Pustite me!" ~Jezno je razpela svojo pahljačo in
589 IX  |           hladila vroče lice; a takoj je hotela mimo njega smukniti
590 IX  |               grmovje nizdol. ~Ali on je bil urnejši. Ujel jo je
591 IX  |               je bil urnejši. Ujel jo je okoli pasa in pritegnil
592 IX  |          Kazen treba plačati!" sopnil je. ~"Pa tam gori -- vpričo
593 IX  |              vpričo vseh!" vzkliknila je ona in ga udarila s pahljačo
594 IX  |        razvneta sta. ~"Ančka!" šepnil je on in, ker mu ni imela moči
595 IX  |            moči braniti, pritisnil jo je k sebi in jo poljubil na
596 IX  |              gospod Pavel!" zaklicala je sedaj glasno in, ko je izpustil,
597 IX  |      zaklicala je sedaj glasno in, ko je izpustil, vendar se ni ganila
598 IX  |               ravnate z menoj?" ~Tako je šlo očitanje bruhoma vanj,
599 IX  |          očitanje bruhoma vanj, on pa je stal poparjen, nem pred
600 IX  |                   Haha!" zasmejala se je na pol veselo, na pol trpko. "
601 IX  |             povedali?" ~"Prej?" dejal je Pavel in ponovil mehanično: "
602 IX  |           prej?" ~Gospa Vrbanojeva si je naglo otrla solze in stopila
603 IX  |             in stopila na stezico, ki je tekla tu pod smrečjem in
604 IX  |          Pogrešali naju bodo!" velela je hladno, Pavel pa je korakal
605 IX  |            velela je hladno, Pavel pa je korakal molče za njo. Tikoma
606 IX  |               pred njima izza roba se je že glasil govor in smeh
607 IX  |              bili vsi skupaj. Vrbanoj je držal učiteljico Julko za
608 IX  |     učiteljico Julko za roko, učitelj je bil ujel notarjevo soprogo
609 IX  |            notarjevo soprogo in Minče je neusmiljeno tiral eno mlajših
610 IX  |               zadaj globoko v grmovju je še težko sopihal en samec;
611 IX  |              samec; naš poštar, ki se je bil tudi podal v to nevarno
612 IX  |                gospod poštar! Ali vas je kap zadela?" vzkliknil je
613 IX  |             je kap zadela?" vzkliknil je adjunkt Pavel, ki je ravno
614 IX  |        vzkliknil je adjunkt Pavel, ki je ravno prispel do družbe
615 IX  |            našel predmet, na katerega je hotel obrniti pozornost
616 IX  |           kozle kakor vi!" zagodrnjal je poštar v svojem grmu. Bil
617 IX  |             poštar v svojem grmu. Bil je brez družice in, ker je
618 IX  |               je brez družice in, ker je šla igra na to, da si vsak
619 IX  |             in gospodičen, katerih pa je bilo po eno manj nego gospodov --
620 IX  |            gospodov -- pričakovati mu je bilo obične kazni. ~Le-ta
621 IX  |           Le-ta in vse druge, kar jih je izviralo iz te igre, zvršile
622 IX  |         skupnem zbirališču. -- ~Nocoj je bilo pred večerom farne
623 IX  |         bližnjo trško gorico, kjer se je kratkočasila družba ob pečenem
624 IX  |          velikanske harmonike, katero je vlekel trški organist, in
625 IX  |               ob raznih igrah, ki jih je uprizarjal sedaj ta, sedaj
626 IX  |          velikanski kres. -- ~"Kaj ti je? Ali ti ni dobro?" vpraša
627 IX  |           zapazivši jo prav tedaj, ko je bilo treba zapaliti ogenj,
628 IX  |        planote ob debeli hruški. Ondi je bila nekoliko prej zbrana
629 IX  |               zbrana večja družba, ki je pa sedaj pohitela vsa tja
630 IX  |        nagrmadene ob griču; od tam se je odpiral najširši razgled. ~"
631 IX  |            čuden naglas v teh besedah je povzročil, da se je Vrbanoj
632 IX  |           besedah je povzročil, da se je Vrbanoj zopet naglo obrnil. ~"
633 IX  |            pol nejevoljno. Akotudi si je v prvem trenutku rekel,
634 IX  |              prvem trenutku rekel, da je res nekoliko zanemarjal
635 IX  |      zanemarjal svojo ženo, vendar ga je silno neprijetno zadel glas,
636 IX  |      neprijetno zadel glas, s katerim je izrekla svoje očitanje.
637 IX  |              očitanje. Nekaj surovega je zvenelo iz njega; tako vsaj
638 IX  |             iz njega; tako vsaj se mu je dozdevalo. ~"Le pojdi, pojdi
639 IX  |               hiti Vrbanojka. ~Sodnik je kratek trenutek premišljal;
640 IX  |              premišljal; toda jeza ga je prevzela. ~"Vedi se vendar
641 IX  |              kakor se spodobi!" dejal je, kakor bi karal porednega
642 IX  |            porednega dečaka. ~A tukaj je slabo naletel. ~"Kakor se
643 IX  |        spodobi -- spodobi! Seveda, to je vedno tisto očitanje! Kakor
644 IX  |               sem, kaj znam?" ~Vse to je kar bruhalo iz nje, tiho,
645 IX  |           poslušalcu. ~"Molči!" velel je Andrej in se malone plaho
646 IX  |           glasni družbi, sredi katere je sedaj vzplamtel prvi zubelj
647 IX  |          gospo?" zakliče na glas. Bil je adjunkt Pavel. ~"Pravi,
648 IX  |            oklene Pavlove roke, ki jo je bil naglo ponudil. Tako
649 IX  |              njima. ~S tem žvižganjem je hotel utešiti razburjenost,
650 IX  |           utešiti razburjenost, ki ga je obšla. Nekam neumeven, toda
651 IX  |         neumeven, toda silno bodeč mu je bil še vtisk, katerega so
652 IX  |               o tem. ~Tukaj pred njim je plapolal velik ogenj proti
653 IX  |             nebu in sedaj in sedaj se je utrgal kos plamena, švignil
654 IX  |              in ugasnil v dimu, ki se je krožil na široko nad grmado.
655 IX  |           vzklikne notar Valentin, ki je bil spričo raznega popoldanskega
656 IX  |              hiti sodnik. ~"Na, tukaj je moj!" izpregovori Ančka,
657 IX  |              bi se ozrla v družbo, ki je obstopila soproga. ~Andrej
658 IX  |            obstopila soproga. ~Andrej je trkal in pil. ~Skoro je
659 IX  |               je trkal in pil. ~Skoro je bilo po velikanskem kresu;
660 IX  |       velikanskem kresu; v žareči kup je vrgel naposled pijan študent
661 IX  |          študent nabasan topič, da se je glasno kričeč vse razbegnilo;
662 IX  |              vse razbegnilo; potem pa je pok in zasvit razpršene
663 IX  |      razpršene žerjavice naznanil, da je konec današnji veselici. ~
664 X   |                     X ~Drugega dne se je vršil spored natanko in
665 X   |               natanko in točno, kakor je bilo določeno. Nekoliko
666 X   |              v pevskem žargonu -- ker je eden vodilnih glasov za
667 X   |      pozlačeni drog šolske zastave se je doktorju-ranocelniku pripetila
668 X   |              pripetila nesreča, da se je spotaknil ob stopnicah,
669 X   |              oduševljenosti, s katero je gledalo trško in kmetsko
670 X   |          slavnostno dejanje; in ko se je vršil osnovni zbor gasilnega
671 X   |            gasilnega društva, pokazal je takoj zli duh razpora svoje
672 X   |              in vsaka teh dveh strank je hotela vse gospostvo v društvu,
673 X   |           poklicanih oblastvih. ~Zato je na večerno veselico prišlo
674 X   |            najboljše volje. ~Veselica je bila v gorenjih prostorih
675 X   |        Nekoliko drugih gostilničarjev je sicer zabavljalo, toda ker
676 X   |            sicer zabavljalo, toda ker je oče Krača izredno požrtvovalno
677 X   |             zasebno stanovanje in ker je bila gospa sodnikova --
678 X   |              odločilna oseba, ukrenil je slavnostni odbor, da mora
679 X   |              bal paré. Notar Valentin je tekal ves dan sem ter tja.
680 X   |             priučeni slavnostni govor je bil srečno zvršil, potem
681 X   |               gasilce miriti in sedaj je z učiteljem, nekaterimi
682 X   |             za večerno veselico. ~Vse je šlo gladko in okoli devete
683 X   |        plesali prvo kadriljo. ~Sodnik je bil s soprogo že davno navzočen
684 X   |          navzočen in prvo kadriljo si je bil izprosil notar pri Ančki.
685 X   |       izprosil notar pri Ančki. Nocoj je bilo Valentinu vseeno, najsi
686 X   |               Valentinu vseeno, najsi je Vrbanojka taka ali taka,
687 X   |      Vrbanojka taka ali taka, pozabil je vse predsodke in mržnje;
688 X   |          predsodke in mržnje; bilo mu je le do tega, da se slavnost
689 X   |             vrši toli dostojno, kakor je to mogoče v Grobljah. Med
690 X   |        Grobljah. Med kadriljo šele se je prikazal adjunkt Pavel. ~
691 X   |       prikazal adjunkt Pavel. ~Postal je med vrati, kjer se je poleg
692 X   |          Postal je med vrati, kjer se je poleg slavnostnih gostov
693 X   |          sileč skozi gledalce. Prišel je iz sosedne sobe, kjer so
694 X   |            gospe Vrbanojeve. Stala mu je ravno nasproti, živo govoreč
695 X   |         plesalcem, toda izza pahljače je žarelo nje oko v Pavla.
696 X   |              vprašati; strog reditelj je!" ~"Haha, dejal je, da šele
697 X   |           reditelj je!" ~"Haha, dejal je, da šele ob enajstih! Ko
698 X   |             odide sodnik. Skoro potem je v stranski sobi kvartal
699 X   |       graščakom iz bližine. ~Kadriljo je vodil eden domačih študentov,
700 X   |               jurist, tržanov sin, ki je nocoj prvič uvedel slovenski
701 X   |       slovenski velelni jezik. Plesal je z davkarjevo Evfemijo, in
702 X   |              Evfemijo, in ta okolnost je storila, da so bili vsa
703 X   |             to novost. Sem ter tja se je kakova dvojica namuznila,
704 X   |            zgolj iz zavisti. Vobče pa je slovenščina ugajala plesalcem,
705 X   |    slovenščina ugajala plesalcem, ker je bila mnogim kadrilja deveta
706 X   |            deseta. Jurist-reditelj pa je bil tudi vzoren mladenič.
707 X   |            vzoren mladenič. Ves večer je pil samo kislo vodo in bil
708 X   |      pomladanski suši. Ali svoj posel je umel izvrstno in je takoj,
709 X   |             posel je umel izvrstno in je takoj, ko je nastal najmanjši
710 X   |              izvrstno in je takoj, ko je nastal najmanjši nered v
711 X   |            nastopiti iz početka. Bilo je kakor v plesni šoli. ~Valentinu
712 X   |               plesni šoli. ~Valentinu je to jako ugajalo. Ves dan
713 X   |              to jako ugajalo. Ves dan je imel druge misli in skrbi,
714 X   |       pedantična strogost reditelieva je povzročila, da je vso družbo
715 X   |         reditelieva je povzročila, da je vso družbo naposled obšla
716 X   |              leteli tja in sem in vse je bilo dobre volje. ~Tudi
717 X   |              dobre volje. ~Tudi Pavel je posegal vmes z opazkami;
718 X   |           vmes z opazkami; natikal si je rokavice, šepnil nekoliko
719 X   |          sedaj oni plesalki, ki se mu je približala; vendar pa je
720 X   |              je približala; vendar pa je nestrpno čakal, da bi bilo
721 X   |              konec četvorki. Čakal pa je dolgo, zakaj reditelj je
722 X   |              je dolgo, zakaj reditelj je uporabljal vso svojo vednost,
723 X   |              svojo vednost, katero si je bil nabral po dunajskih
724 X   |      dunajskih plesnih zabavah, da jo je kazal v zadnjem oddelku,
725 X   |           zadnjem oddelku, in šele ko je oblastno zaklical neizogibni "
726 X   |       chassécroisé" -- slovenščina ga je tu zapustila -- oddahnili
727 X   |            izprehod po sobi, prihitel je Pavel k Vrbanojki. ~"Tako
728 X   |              pozno prihajate?" dejala je ona, kakor je bil rekel
729 X   |      prihajate?" dejala je ona, kakor je bil rekel nekoliko prej
730 X   |              nje soprog. ~"Da, da, to je nemarnost, silna nebrižnost!"
731 X   |        otirajoč si pot s čela. ~"Tebi je vroče, Valentin," deje adjunkt, "
732 X   |          zadovoljen odide. ~Vrbanojka je bila še vsa razvneta po
733 X   |          končnem urnem plesanju in si je venomer pahljala vroče lice. ~"
734 X   |             na kotiček pri oknu, kjer je bila napravljena od smrečja
735 X   |        odmakne nekoliko v ozadje. Kót je bil kakor ustvarjen za tajen
736 X   |               razgovor, ali prav zato je bil tudi popolnoma pripraven,
737 X   |           kakor bi ji bilo že žal, da je šla v ta kotiček. In prav
738 X   |           mimo Orlova Julka. Vodil jo je domači učitelj in ji pripovedoval
739 X   |             spremljevalca. Preslišala je bila vse, kar je bil oni
740 X   |           Preslišala je bila vse, kar je bil oni ravno govoril. ~"
741 X   |         povedati vam moram! Ali tajno je, tajno -- a jezi me, grozno
742 X   |       zagoriških hribov, izmislila si je nekaj! Glejte, kako ste
743 X   |              sta onadva blizu. ~Pavel je to slutil in je naglas govoril
744 X   |                 Pavel je to slutil in je naglas govoril o prelepih
745 X   |          korakov od lope in Vrbanojka je zadovoljna opazila, da sedata
746 X   |         sedata v drugi kot k peči, ki je bila takisto zastavljena
747 X   |            tako sedi za plotom, kakor je trdila --" ~"Kaj je trdila?" ~"
748 X   |             kakor je trdila --" ~"Kaj je trdila?" ~"I, kaj? Pravila
749 X   |            trdila?" ~"I, kaj? Pravila je danes, da sva se midva sinoči
750 X   |             nič se ne šalim! Minče mi je povedal in on zve vse; govorilo
751 X   |               on zve vse; govorilo se je o tem, večja družba je bila
752 X   |             se je o tem, večja družba je bila zbrana -- ti študentje,
753 X   |             vedo vse to!" ~Glas se ji je tresel in iskala je robca,
754 X   |             se ji je tresel in iskala je robca, da si otre solze,
755 X   |              si otre solze, katere ji je silila jeza v oči. ~"In --
756 X   |             jeza v oči. ~"In -- Julka je sprožila to govorico?" pravi
757 X   |                da, Julka! Ne vem, kaj je videla?" ~"Videti ni mogla
758 X   |              se, Ančka!" ~Ogovoril jo je nocoj prvič zopet z nje
759 X   |             nje krstnim imenom, kakor je bil temu prej vajen. ~"Pa
760 X   |               prvi poskus. ~Čakalo pa je že več drugih plesalcev,
761 X   |          kumici" vso čast, kolikor so je mogli. Adjunkt je poiskal
762 X   |          kolikor so je mogli. Adjunkt je poiskal druge gospe in gospodične,
763 X   |               po natančnem preudarku: je li plesati s to ali z ono?
764 X   |             veselica ničeva -- plesal je zopet z Ančko. ~Med odmorom
765 X   |           zopet z Ančko. ~Med odmorom je bilo napitnic v izobilju;
766 X   |          največjo nalogo, potem pa se je pričelo nazdravljanje. Sodnik
767 X   |         sedeli so skupaj, in sedaj se je ravnalo vse tako, kakor
768 X   |              le čustvo zadoščenja, da je vsakdo zastavil svoje moči
769 X   |               veselice. ~Po odmoru se je pričelo plesanje še živahneje
770 X   |             oddaljeni gostje, spremil je Pavel graščaka, ki je ves
771 X   |         spremil je Pavel graščaka, ki je ves večer tarokiral z Vrbanojem,
772 X   |          sreča vrhu hodnika Ančko, ki je hotela v sobico, kamor so
773 X   |             slavnosti namenjenih; tam je imela tudi svojo garderobo;
774 X   |             garderobo; za druge gospe je bila le-ta pripravljena
775 X   |               ni bilo blizu; na steni je brlela gasneča luč, tam
776 X   |         poskusi uiti v sobico. Ali on je že tikoma za njo in zapre
777 X   |               se razhajali, žarilo se je nebo na vzhodu in hladen
778 X   |               vzhodu in hladen vetrič je valil lahko meglico čez
779 X   |             grobeljskim trgom. ~"Lepo je bilo; prijetno, brez prepira --
780 X   |          kakor ga imamo vedno!" dejal je Vrbanoj, poslovivši se od
781 X   |         krenili na drugo stran. Pavel je šel s temi. ~"Lahko noč!
782 X   |            noč! Dobro jutro!" zvenelo je od vseh strani. ~Sodnik
783 X   |               od vseh strani. ~Sodnik je ponudil svoji ženi roko,
784 X   |              svoji ženi roko, toda ni je vzela. Molče je stopala
785 X   |               toda ni je vzela. Molče je stopala poleg njega in zrla
786 X   |              in zrla v meglico, ki se je kobalila v ravnini in ji
787 X   |             obrazom. Tudi pod tančico je bilo rosno, ali te kaplje
788 XI  |                           XI ~"Kaj ti je -- Anka? Ali si bolna?" ~"
789 XI  |           biti? Pusti me vendar!" ~To je bil malone vsakdanji jutranji
790 XI  |       razgovor pri Vrbanojevih, kadar je on po zajtrku vzel klobuk
791 XI  |               odide v pisarno. ~S tem je bil tudi razgovor končan;
792 XI  |               razgovor končan; Andrej je zaprl duri za seboj, Anka
793 XI  |          zaprl duri za seboj, Anka pa je jela pospravljati po sobah. ~
794 XI  |               po sobah. ~Okoli poldne je pristopical Pavel po tlaku,
795 XI  |        pristopical Pavel po tlaku, ki je bil narejen od šilastih
796 XI  |      sodnikovemu stanovanju. ~Vljudno je pozdravljal sodnikovo gospo,
797 XI  |       pozdravljal sodnikovo gospo, ki je stala skoro vselej ob tistem
798 XI  |            milostiva gospa!" zaklical je s ceste. "Kako se imate?" ~
799 XI  |             Kako se imate?" ~Ančka pa je prijazno odzdravljala. ~"
800 XI  |              pisarni? Kako krasen dan je to!" ~Tako je odgovarjala
801 XI  |              krasen dan je to!" ~Tako je odgovarjala časih. ~"Ali
802 XI  |        namenjeni kam drugam?" vprašal je potem adjunkt. ~"Ne vem,
803 XI  |                 Klanjam se!" ~Tako se je vršilo skoro vsak dan opoldne. ~
804 XI  |            vsak dan opoldne. ~Vrbanoj je prihajal pozneje domov,
805 XI  |               vrnil v pisarno. Zvečer je šel rad na izprehod. Navadno
806 XI  |              rad na izprehod. Navadno je vzel Ančko s seboj in, kadar
807 XI  |               Ančko s seboj in, kadar je ni, prišel je po izprehodu
808 XI  |               in, kadar je ni, prišel je po izprehodu ponjo ter krenil
809 XI  |             vred v krčmo h Krači. Tam je obsedel; doma nista kuhala
810 XI  |               sta si jo tukaj. Sodnik je tarokiral z notarjem in
811 XI  |         družbe; soproga njegova pa se je razgovarjala sedaj s tem,
812 XI  |          navadno pa s Pavlom. Pustila je časih tudi vso družbo in
813 XI  |             gor v očetovo sobo -- saj je Krača gospo imel še vedno
814 XI  |              domačo hčerko -- in ondi je urejala krčmarju potrebne
815 XI  |              nujna pisma. ~V tej sobi je bila zapadla Pavlovi strasti
816 XI  |              pogostoma shajala. Pavel je pustil družbo v spodnjih
817 XI  |            neumestno, zakaj oče Krača je bil tudi zvečer navadno
818 XI  |         navadno v gorenji sobi ali pa je Minče tamkaj kolovratil
819 XI  |       skledice v skledico. Kako vesel je bil notar, če je zakričal
820 XI  |           Kako vesel je bil notar, če je zakričal dozdevno uspešen "
821 XI  |             kontra", in kako radostno je spet sodnik pobral novce,
822 XI  |               sodnik pobral novce, če je srečno ustavil naperjeni
823 XI  |          nocoj tako važnega?" vprašal je Pavel nekoč, stopivši v
824 XI  |         stopivši v gorenjo sobo, kjer je oče Krača, stoječ ob pisalni
825 XI  |               nekaj tajnega Ančki, ki je s peresom v roki le na pol
826 XI  |           nekaj sto goldinarjev -- to je dovolj!" zagodrnja Krača. "
827 XI  |             hoče laško mero! Tukaj pa je razlika na kubik --" ~"Pustite
828 XI  |              nikogar več gor in Pavel je šel mimo v spodnjo sobo,
829 XI  |               Minčetom, katerega koli je pač srečal na poti. Nocoj
830 XI  |              z našimi kubiki!" ~"Tako je prav! To je dobro!" razveseli
831 XI  |           kubiki!" ~"Tako je prav! To je dobro!" razveseli se Krača. ~
832 XI  |           stopi v spodnjo sobo, tedaj je vsa družba kakor navadno
833 XI  |              kozarca. ~Trgovec pa, ki je sedel poleg sodnika, hoče
834 XI  |          zadene pa ob Vrbanoja. ~"Kaj je?" vpraša ta, pa le še bolj
835 XI  |                 vsi razen sodnika, ki je vtikal kvarte v roko, in
836 XI  |           roko, in razen adjunkta, ki je naročal Minčetu, naj prinese
837 XI  |              naj prinese vina -- tako je hitela le ena misel od prvega
838 XI  |               slutili, da, znali, kje je bil adjunkt in zakaj je
839 XI  |               je bil adjunkt in zakaj je bil tam, kjer je pač bil;
840 XI  |             in zakaj je bil tam, kjer je pač bil; samo eden tega
841 XI  |             slutil, ni znal; do sedaj je bil še vedno slep za to --
842 XI  |             Andrej Vrbanoj. ~Časih se je celo zgodilo, da ni slušal
843 XI  |              da ni slušal soproge, ko je ob pozni uri tožila, da
844 XI  |               da jo že glava boli, da je zaspana, da je čas iti domov. ~"
845 XI  |               boli, da je zaspana, da je čas iti domov. ~"Počakaj
846 XI  |               kaj razgovorimo!" dejal je navadno. Ako mu je pa posebno
847 XI  |              dejal je navadno. Ako mu je pa posebno ugajalo v krčmi,
848 XI  |            ugajalo v krčmi, obrnil se je do adjunkta in dejal v pošteni
849 XI  |             rečemo še eno!" ~In Pavel je potem spremil Vrbanojko. ~
850 XI  |      Poslovili so se na cesti in vsak je krenil proti domu, le Pavel
851 XI  |           krenil proti domu, le Pavel je spremil notarja slučajno,
852 XI  |             toliko meseci -- dve leti je bilo skoro -- je li Vrbanoj
853 XI  |             dve leti je bilo skoro -- je li Vrbanoj pameten ali neumen,
854 XI  |           palico kakor vreteno. ~Vsak je dobro vedel, da je drugemu
855 XI  |               Vsak je dobro vedel, da je drugemu predmet tega razgovora
856 XI  |             tebe in Vrbanoja! Nesreča je to -- zanj; zate pa je --" ~
857 XI  |        Nesreča je to -- zanj; zate pa je --" ~Valentin je umolknil,
858 XI  |              zate pa je --" ~Valentin je umolknil, kakor bi mu beseda
859 XI  |           tisto učiteljico v miru, ki je skoro sleherni teden pri
860 XI  |              ti poseti!" ~Valentin se je zavedal, da sta brez krivice
861 XI  |             on in Julka; vendar pa ga je v tem trenutku navzlic vsej
862 XI  |             ni dal nikdar duška. ~"To je zopet -- nesramnost!" vzhitel
863 XI  |                  nesramnost!" vzhitel je, ampak v vsem vzkliku je
864 XI  |              je, ampak v vsem vzkliku je bilo nekoliko neodločnosti,
865 XI  |               neodločnosti, katero si je izkoristil njega nasprotnik. ~"
866 XI  |            vzrase. ~"Ponavljam ti, da je to govoričenje nesramno!
867 XI  |           razsvetljena okna; toda vse je tiho. Nekoliko postane na
868 XI  |           postane na cesti. ~"Čemu jo je pa vzel -- to Ančko?" deje
869 XI  |                deje sam v sebi, kakor je bila rekla ona že nekolikokrat
870 XI  |               tudi lahko! -- Pa morda je bolje tako!" ~In s tem lahkomiselnim
871 XI  |               počasi odide. -- ~Notar je legel prav slabovoljen spat. ~"
872 XI  |             Na mojo dušo," zarotil se je, "nikdar več se ne vtaknem
873 XI  |               vrag te jezike!" ~Hotel je še ženi povedati o nocojšnjih
874 XI  |           dogodkih, toda premislil si je in odložil stvar za drugič. ~
875 XII |               teh sorodnikov, prebila je ta ali ona davkarjevih gospodičen
876 XII |      malovaška zlobnost. ~Evfemiji se je po dolgem času zopet ponudila
877 XII |               ponudila prilika, da se je odzvala povabilu dveh tet
878 XII |          skromno ob pokojnini, katero je imela ena kot vdova nižjega
879 XII |       poedinci hitro menjavajo. Sedaj je stanoval tam trgovski potnik,
880 XII |               tam trgovski potnik, ki je bil malo doma, zaseben zemljemerec
881 XII |          pisar, izgubljen študent, ki je imel, kakor je sam dejal,
882 XII |            študent, ki je imel, kakor je sam dejal, vse študije,
883 XII |       premnogokrat tudi podli ton, ki je vladal tu, ugajal je družbi
884 XII |               ki je vladal tu, ugajal je družbi in glede na izobrazbo
885 XII |               moglo biti drugače. ~Ko je Evfemija nekoč ob taki večerji
886 XII |              Ančko domov, porodila se je tam tudi -- sicer ne več
887 XII |              govore ljudje. Redakcijo je prevzel odvetniški pisar,
888 XII |            dobro!" -- ~Krasnega jutra je bilo, ko je Vrbanoj, prišedši
889 XII |            Krasnega jutra je bilo, ko je Vrbanoj, prišedši v pisarno,
890 XII |              odpiral pisma, katera mu je bil ravnokar prinesel sluga
891 XII |            Bila so zgolj uradna in ta je metal na kup, velevši slugi,
892 XII |             še drobno pisemce. Naslov je njegov, napisan pa z ono
893 XII |        odhajajoči sluga pa misleč, da je namenjen ogovor njemu, pristavi: ~"
894 XII |               njemu, pristavi: ~"Lepo je, lepo, samo burja se nekoliko
895 XII |          Gospod -- gospod sodnik! Vam je li slabo?" ~"Kaj?" ~"Vode? --
896 XII |              pripoveduje pisarjem, da je moral sodnik prejeti čudno
897 XII |         namežiknejo. ~V svoji sobi pa je Vrbanoj zopet strmel na
898 XII |              strmel na list, katerega je držal v tresoči roki. ~Tukaj
899 XII |          držal v tresoči roki. ~Tukaj je bilo napisano tudi z ono
900 XII |          prvak v Grobljah, upravičeno je to popolnoma; zakaj do sedaj
901 XII |      spoštovanjem ~Resnicoljub. ~"Kje je adjunkt? Kje je Pavel?"
902 XII |    Resnicoljub. ~"Kje je adjunkt? Kje je Pavel?" vzkliknil je Vrbanoj,
903 XII |              Kje je Pavel?" vzkliknil je Vrbanoj, ko je sluga odšel,
904 XII |              vzkliknil je Vrbanoj, ko je sluga odšel, in skočil kvišku.
905 XII |               skočil kvišku. Potem pa je naglo premeril sobo, ne
906 XII |             da bi stopil k vratom, in je ponovil svoje vprašanje. "
907 XII |            Ančka in Pavel?" zašepetal je in potem so se mu silili
908 XII |        neutemeljeni prepiri -- vse mu je šumelo po glavi. Nato se
909 XII |             ni res, vse to ni res! To je zgolj grozno obrekovanje --
910 XII |          zopet kri. ~Dvakrat, trikrat je že postal pred svojo mizo,
911 XII |           pogled na spisih, katere mu je nekoliko prej prinesel sluga.
912 XII |           sredi sobe. Z zelenim prtom je bila pregrnjena in na nji
913 XII |             bila pregrnjena in na nji je stal med dvema voščenima
914 XII |      prisegale stranke in priče in tu je ob prižganih svečah govoril
915 XII |               resnico. ~Pismo, katero je vrgel Vrbanoj iz rok, padlo
916 XII |           vrgel Vrbanoj iz rok, padlo je pod razpelo med svečnika
917 XII |               med svečnika in adjunkt je nehote odtegnil roko, ko
918 XII |           nehote odtegnil roko, ko ga je že hotel prijeti. ~"Kaj
919 XII |               že hotel prijeti. ~"Kaj je?" vpraša osupel. ~"Beri
920 XII |     hladnokrvno položi na mizo. ~"Kaj je?" ponovi -- potem pa pristavi,
921 XII |              nesramnost?" ~"Odgovori, je li res -- ali ni res?" ~
922 XII |               res -- ali ni res?" ~Da je mogel Pavel v tem trenutku
923 XII |               vzklikniti: "Ni res, to je laž, grda laž!" -- ali da
924 XII |             laž, grda laž!" -- ali da je dejal vsaj kaj podobnega --
925 XII |               ni mogel reči. Pogledal je na steno, kjer je tikala
926 XII |            Pogledal je na steno, kjer je tikala stara ura, in dejal
927 XII |               prepadli obraz. ~"Torej je vendarle res!" šepne Vrbanoj. ~"
928 XII |           Molči -- lopov!" ~Ta psovka je padla kakor skala skozi
929 XII |             strop med oba. Vrbanoj jo je izbruhnil potihoma, da je
930 XII |             je izbruhnil potihoma, da je ni bilo slišati v drugo
931 XII |               drugo sobo, Pavel pa jo je pobotal le z divjim sovražnim
932 XII |             in vzame spise, katere mu je bil prinesel sluga. ~"Gori
933 XII |           vzamete kar s seboj; odslej je -- vaša!' ~Adjunkt se ne
934 XIII|        sodišča na Gorenjem Štajerskem je pregledoval lepega jesenskega
935 XIII|              sodišču -- spise, ki jih je bilo danes rešiti. Opravka
936 XIII|           nikdar preveč in tudi danes je kazalo, da bode ves dopoldanski
937 XIII|               otepe snop prosa, kadar je letina dobra. ~Sodnik v
938 XIII|     pozabljenem od drugega sveta, bil je naš stari znanec, nekdanji
939 XIII|               Pavel; od dne pa, ko se je vršil oni burni prizor med
940 XIII|             njim in Vrbanojem, minilo je deset let. Po onem dogodku
941 XIII|               od svojega soproga, šla je zopet za točajko h Krači. ~
942 XIII|          navaden sodni spis. Vse, kar je bilo, ležalo je za njima,
943 XIII|              Vse, kar je bilo, ležalo je za njima, takisto kakor
944 XIII|              o drugem le tedaj, kadar je bilo katerega ime v uradnem
945 XIII|              v uradnem listu. Vrbanoj je sedaj svetovalec pri majhnem
946 XIII|        pisarja in stranke. Obravnaval je naglo, časih nekoliko nestrpno,
947 XIII|              nekoliko nestrpno, potem je dolgočasno narekoval zapisnik,
948 XIII|               po običnem kopitu. Tako je odpravil stranke in, meneč,
949 XIII|        odpravil stranke in, meneč, da je že opravil svoj posel, velel
950 XIII|             opravil svoj posel, velel je pisarju: ~"Popoldne itak
951 XIII|            orožniki danes v jutru. Tu je naznanilo orožnikov!" ~"
952 XIII|          obtiči pogled na mestu, kjer je zapisano ime zaprte ženske. ~"
953 XIII|            mogoče! Bogzna, koliko jih je tega imena!" ~Pri tem ne
954 XIII|              odpre, iščoč mesta, kjer je zapisano domovinstvo, doba
955 XIII|              kožo. ~Ana -- Ančka! Ona je!" vzklikne na glas ih zatrepeče
956 XIII|            srepo predse. ~Kako prepal je bil videti sedaj ta mož
957 XIII|          vanjo -- sodnik Pavel. ~Bila je Anka Vrbanojeva. Bledo,
958 XIII|        ogoljena potna torbica, katero je držala v rokah, rokavice
959 XIII|              začuje njega glas, ki pa je sedaj malone hripav in negotov,
960 XIII|                  Omožena." ~"Kje, kaj je vaš soprog?" ~Toženka se
961 XIII|               povešenih oči: "Uradnik je." ~"Kakov uradnik?" ~Zopet
962 XIII|               C. kr. sodni svetovalec je," reče trpko. ~Pavel se
963 XIII|               oni mirno dalje. ~Hotel je -- moral je zvedeti vse,
964 XIII|             dalje. ~Hotel je -- moral je zvedeti vse, vse zgodbe
965 XIII|          življenju te ženske, dasi mu je bilo, kakor bi si zasajal
966 XIII|           meso. Da, vest, vest! Sedaj je čutil, da jo še ima! ~"Ločila
967 XIII|              Za preiskavo in razsodbo je potreboval sodnik le še
968 XIII|            enega vprašanja: O krivdi, je li res prosjačila, toda
969 XIII|               hotel vprašati. Zvedeti je hotel še več. ~"Kje ste
970 XIII|             leta, odkar --?" Umolknil je nehote. ~"Od kdaj?" ~"No --
971 XIII|               soproga?" ~Pogledala ga je začudeno, kakor bi instinktivno
972 XIII|             oče -- rednik moj -- umrl je, mladi gospodar se je oženil
973 XIII|            umrl je, mladi gospodar se je oženil in nova gospodinja
974 XIII|          oženil in nova gospodinja me je odpravila z doma. Služit
975 XIII|       boljšega nisem bila!" ~Govorila je vse to pretrgoma, tresočih
976 XIII|               samo nekov piker naglas je zvenel iz zadnjih besed;
977 XIII|               kaznivo?" ~"Da, kaznivo je!" ~"Za Boga!" ~Prijela se
978 XIII|                 Za Boga!" ~Prijela se je ob mizo. ~"Vam je li slabo?" ~"
979 XIII|          Prijela se je ob mizo. ~"Vam je li slabo?" ~"Da, slabo,
980 XIII|        Zatoženka ga posluša, kakor bi je vse to nič ne brigalo; saj
981 XIII|                ko proglasi sodnik, da je zatoženka obsojena zaradi
982 XIII|           strani. ~"Vi -- vi!" dejala je med stisnjenimi zobmi in
983 XIII|               pa mu naznani sluga, da je ona ženska hudo zbolela --
984 XIII|         vročinsko bolezen, v deliriju je. Sodnik ukaže poslati po
985 XIII|               sodniku s poročilom, da je jetnica umrla za legarjem.
986 XIII|            brezdomovince. Za pogrebom je šel samo eden: sodnik Pavel. ~
987 XIII|               eden: sodnik Pavel. ~Ko je sedel zvečer potem v krčmi
988 XIII|          domačim beneficiatom, omenil je zadnji zadovoljnega lica: "
989 XIII|               da! Gospod sodnik, tako je lepo! To je krščansko! To
990 XIII|              sodnik, tako je lepo! To je krščansko! To je sedmo telesno
991 XIII|             lepo! To je krščansko! To je sedmo telesno delo usmiljenosti:
992 XIII|         Mrliče pokopavati!" ~Pavel pa je le na pol čul te besede.
993 XIII|             na pol čul te besede. Zrl je skozi odprto okno v jasno
994 XIII|            jesensko noč; v tišino, ki je zavladala za trenutek v
995 XIII|         valčki gorskega potoka, ki se je vil po jarku pod hišo, in