| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] imia 1 imovitih 1 imponirala 1 in 634 in- 1 instinktivno 1 inteligentnega 1 | Frequency [« »] ----- ----- 995 je 634 in 405 se 321 v 253 da | Janko Kersnik Jara gospoda IntraText - Concordances in |
Part
1 I | glasni vzkliki "A-a-a!" in "Ej, ej, ej!", celo "Oj, 2 I | je novost, to je nekaj!" ~In nesrečnik, ki je povzročil 3 I | je povzročil ves ta nemir in vso razburjenost, stal je 4 I | razburjenost, stal je med vrati in vihtel v desnici najnovejšo 5 I | položi smehljaje list na mizo in ponovi besede, s katerimi 6 I | zakličeta sodni adjunkt in notar zaeno. ~"Vrbanoj? 7 I | kje je?" vikajo davkar in njega kontrolor, učitelj 8 I | njega kontrolor, učitelj in dva trgovca, ki sta navzlic 9 I | sedevala skupaj pri Krači, in vrhu tega šuma in vrišča 10 I | Krači, in vrhu tega šuma in vrišča se je slišalo še 11 I | ur nego ob grenkem pivu in sumnem vinu, katero so točili 12 I | iztrkal svojo lončeno pipo in segel po novem tobaku, doktor 13 I | Vpraševanja pa le ni bilo konca in, ko je po kratkem molku 14 I | družba radovedno v njega in v adjunkta, kateremu so 15 I | ti nudi!" vzklikne doktor in potrka davkarja na rame. " 16 I | nekoliko prej stopil v sobo in obstal za učiteljevim stolom. ~ 17 I | Krača, ki je imel svojo hišo in prazno stanovanje, oba trgovca, 18 I | sta tudi imela svoji hiši in takisto prazni stanovanji, 19 I | takisto prazni stanovanji, in notar, ki je bil v istem 20 I | je bil v istem prijetnem in zaeno neprijetnem položaju. ~" 21 I | zajtrkom vred!" meni davkar. ~"In s postrežbo!" roga se doktor 22 I | postrežbo!" roga se doktor in prijatelja davkarja vnovič 23 I | ga poštar. ~V tem praznem in vendar tu in tam kakor z 24 I | tem praznem in vendar tu in tam kakor z ostrimi šili 25 I | zahtevano vino. ~Bila je črnooka in temnolasa deklica, nekako 26 I | letih, srednje, vitke rasti in živega, veselega vedenja. 27 I | bila v daljnem sorodstvu in pri njem že več let, odkar 28 I | domača hči, dekla, rejenka in točajka. ~"Novega sodnika 29 I | lepega fanta -- samec je in, glejte, semkaj bode hodil 30 I | veseli!" deje deklica koketno in nagajivo. "Saj ste vi vsi 31 I | tako hladni, tako mrzli in vi posebno, gospod adjunkt!" ~" 32 I | nepopisnega kakor resnoba in zasmeh, kakor očitanje in 33 I | in zasmeh, kakor očitanje in malomarnost -- vse zaeno. ~ 34 I | bavi tudi s pisateljevanjem in, kar je bilo glavno, da 35 I | njega oko z adjunktovim in, dasi drugi umolknejo in 36 I | in, dasi drugi umolknejo in radovedno čakajo, kako bode 37 I | tem. Ali to vam rečem" -- in pri tem izprazni svoj kozarec -- " 38 I | ne bode!" vzklikne doktor in pri glasnem smehu pomaga 39 I | prvih dveh sobah je še vpilo in razgrajalo nekoliko sejmarjev, 40 I | vračali z mestnega sejma in tukaj sklepali do sedaj 41 I | sedaj še nedognane kupe in pogodbe, kričali in šepetali, 42 I | kupe in pogodbe, kričali in šepetali, pri vsem pa pili 43 I | šepetali, pri vsem pa pili in trkali s kozarci. ~Oskrbnika 44 I | sobi. Mračno je bilo tam in pivci pri mizi so bili preveč 45 I | utopljeni v svoje krave in vole, da bi kdo pogledal 46 I | šel nekolikokrat mimo njih in osorno velel: ~"Ti -- tam 47 I | postavila vino tja pred adjunkta in notarja, sedla je zopet 48 I | nazaj na klop v prvi sobi in eden oskrbnikov je bil zopet 49 I | v gosposki sobi, adjunkt in notar, ostala sta sama v 50 I | šele zdaj vnel med njima in čigar predmet je segal daleč 51 I | vonjave, vendar brez sadu. In vse te spomine je nocoj 52 II | dobi uvrščati med dvajseto in petindvajseto leto. ~Na 53 II | ali pa v kmetskih hišah, in ženska mladina, kolikor 54 II | kolikor je ni ostalo že leto in dan v domači hiši in šoli, 55 II | leto in dan v domači hiši in šoli, prihajala je tudi 56 II | tudi iz mest k sorodnikom in znancem. Pri Orlovih na 57 II | nad šentrupertsko dolino in od gosto obraščenih gozdnih 58 II | pečenka?" nadaljuje oni in nemirno maha z veliko gorjačo 59 II | nosi steklenice, zavitke in razno drugo robo s klopi 60 II | gneča se napravi okrog osla in klopi, vtem pa gospod Orel 61 II | zveni očetovska ljubezen in dobrodušnost. "To je tvoj 62 II | je tvoj referat, Maruša, in ti --" ~Vtem pa je bila 63 II | dolgopeta deklica že v veži in na stopnicah in za malo 64 II | že v veži in na stopnicah in za malo trenutkov tudi zopet 65 II | pred gradom z očetovo pipo in velikim mehurjem, polnim 66 II | Julka, ti tudi ne misliš in ne veš, česa je treba! Stric 67 II | sedaj še enkrat polglasno in pogleda zamišljeno okoli 68 II | ponovil tisti "Kje pa je?" in, ker ni imel v tem trenutku 69 II | je sedaj mirno z gospemi in svojim postarnim tovarišem 70 II | niti vznemirjal. Stanoval in živel je več let pri Orlovih, 71 II | nadziranju hlapcev v hlevu in skednju, sicer pa je bil 72 II | hlapcu, da opravi dolgouha, in odposlala strica Pepeta. 73 II | gospo pl. Malijevo s hčerko in sinom in še več mladih gospodov, 74 II | Malijevo s hčerko in sinom in še več mladih gospodov, 75 II | trgu ali sosednjih selih in gradičih. ~Namenili so se 76 II | gorskem kolovozu; bukev in kostanj sta širila košate 77 II | košate svoje veje na desni in levi strani; pot pa je robilo 78 II | pot pa je robilo leskovo in glogovo grmovje, iz katerega 79 II | ali štirje skupaj, a sedaj in sedaj se je zaklicalo za 80 II | njimi, da nikar tako urno. In potem so čakali sprednji, 81 II | čakali sprednji, smejoč in glasno govoreč, da so starejši 82 II | nadeli še razne zavijače in vrhnje suknje. ~Poleg Maruše 83 II | ne sluša ta neumna žival in pot je čimdalje slabši!" ~" 84 II | kratkem teku, dočim se smeje in kriči zaostala družba za 85 II | njim. S šibico je dražila in gladila osla po hrbtu. ~ 86 II | petdeset korakov pred drugimi in za majhnim ovinkom pota, 87 II | nasmehne se tudi Vrbanoj in na pol obrne k mladi deklici 88 II | morala biti včeraj tri ure in ukazala je da moram tisto 89 II | doli na tratini pod gradom in Sivček, tale osel, pasel 90 II | pa sem ga zdajci zajahala in zdirjala sva po cesti proti 91 II | prav tedaj k nam -- no, in potem me je Julka zaprla. 92 II | Hvala lepa!" zine Vrbanoj in zopet zardi. ~"Da, da, vse 93 II | Da, da, vse verujete in da -- oh, kaj mislite da 94 II | hlini! Tri ure zaprta za nič in tisočkrat nič!" ~"Hej, halo, 95 II | je bil resnično radoveden in zato je gonil osla naprej. ~" 96 II | slepo miš smo lovili -- in potem ko smo šli domov, 97 II | drug ne hodi z menoj -- in tam sem videla, da ste vi 98 II | drugega, ker je bil pot širok, in Vrbanoj se ni mogel obrniti 99 II | nagelj, toda -- belega. In veste li, kaj je storila 100 II | vtaknila v kozarec vode in ga ima še vedno na oknu 101 II | tako hitro, da ga Sivček in Maruša komaj dohajata. ~" 102 II | takim nageljnom, kar hoče! In morda so ji beli -- ljubši?" ~" 103 II | dejal je po kratkem molku in z nasmehom: ~"Oh -- danes 104 II | je izlila očito ves žolč in vso jezo, kar se ji je bilo 105 II | Počakajva drugih!" menila je in trgala kraj pota šopek rdečih 106 II | Da, da," pohiti Vrbanoj in vtakne šopek za klobuk. " 107 II | Marušica; midva se pač umejeva in poznava -- kaj li?" ~S to 108 II | šalo je zatrl svojo zadrego in okornost, ki ga je obšla 109 II | Maruša! Primi Sivčka in pazi na pot!" veli Julka, 110 II | utrgala nekaj korčkovih cvetov in jih vtaknila za pas. Vsa 111 II | družba je bila tudi že skupaj in Maruša je zaklicala: ~"Hi, 112 II | stopali z drugimi zadaj, in zapusti svojo družico, eno 113 II | pl. Malijeve, tudi dijak in sošolec omenjenih študentov, 114 II | šetala zadaj z mlajšo Golovo, in Orlovi hčeri od mladih let 115 II | Kajne, Lizika?" ponovi Orel in s kljuko svoje gorjače potrka 116 II | stopajoči s pl. Malijevo in Golovo pred njim. Gospe 117 II | ljubezen!" reče gospod Mate in se obrne v breg, ču deč 118 II | pazno pod desno pazduho in potegne iz žepa ploščato, 119 II | vendar obilo steklenico in, obrnivši vso pozornost 120 II | stotnik pa le molče prikima. ~In tako so potovali v hladnem 121 III | zadnjo moč, toda adjunkt in notar sta še vedno vztrajala. ~" 122 III | ampak vprašal sem, kje le in koliko let imia sedaj? Tebi 123 III | vzel tisti suhi kapitanuš in oba živita ne vem, ali dobro 124 III | razpršili po svetu -- vsi znanci in sosedje in sorodniki -- 125 III | vsi znanci in sosedje in sorodniki -- moja setra 126 III | Drugo starejše je pomrlo in tudi izmed nas mlajših nekaj! 127 III | da je segal daleč nazaj in naokrog v minulost in sedanjost, 128 III | nazaj in naokrog v minulost in sedanjost, preden je izustil 129 III | Zagorici napravljajo novo šolo in treba je bilo delati pogodbe 130 III | treba je bilo delati pogodbe in mimo vsega -- župan neče, 131 III | Učiteljica je tam nekje na Krasu in pravijo, da prosi službe 132 III | sem že prej poudarjal -- in našel sem, da je Julka že 133 III | Čudno, čudno -- Julka in --" deje prvi adjunkt. ~"-- 134 III | se lahko sedaj. Zagorica in mi nismo tako narazen in 135 III | in mi nismo tako narazen in stara ljubezen ne zarjavi! 136 III | nekoliko zlobnim naglasom in postranskim pogledom na 137 III | tikanje ure v prednji sobi in dihanje Ančke, ki je bila 138 III | tedaj na Kremenu s teboj in z Julko in z Vrbanojem?" 139 III | Kremenu s teboj in z Julko in z Vrbanojem?" vpraša notar 140 III | nekaj je bilo vendarle! In pozneje sta se razšla, vsi 141 III | razšla, vsi ste se razšli: ti in Vrbanoj in Julka in vidva! 142 III | se razšli: ti in Vrbanoj in Julka in vidva! Kako je 143 III | ti in Vrbanoj in Julka in vidva! Kako je vendar to, 144 III | ko se človeku odpira srce in jezik, ko stopa na dan čisto 145 III | jezik, ko stopa na dan čisto in resnično čustvo, katerega 146 III | more več odeti noben ozir in noben pomislek. ~In vendar 147 III | ozir in noben pomislek. ~In vendar je v Pavlu, kar se 148 III | mladi smo bili --" ~"In takrat na Kremenu! Ali se 149 III | kako je Maruša klicala in tekla za teboj, da nikar 150 III | kako je oni ,nebodigatreba' in vendar ,povsodtreba', oni 151 III | kuril na ravni pod cerkvijo in pekel krompir, kako smo 152 III | gospod Blaž je bil menda in sedaj pase ovčice tam v 153 III | ko smo pojedli krompir in mrzlo pečenko ter pili tisti 154 III | smo hipoma pogrešili tebe in Julko in Vrbanoja. Tudi 155 III | pogrešili tebe in Julko in Vrbanoja. Tudi strica Pepeta 156 III | razvneti, samo stric Pepe ne, in pozneje, pozneje -- oh, 157 III | menda v nekaterih dnevih, in Vrbanoja tudi ni bilo več 158 III | naša dekleta so ugibala to in ono, ali gotovega ni vedel 159 III | mi je bilo do tega, koga in kako ljubijo drugi, sam 160 III | s seboj sem imel dovolj in s svojo -- no, kaj bi govoril! 161 III | govoril! Danes je moja žena in srečen sem in vesel, da 162 III | moja žena in srečen sem in vesel, da jo le vidim!" ~ 163 III | natoči Tinče svoj kozarec in ga dvigne, a Pavel ga ujame 164 III | skakali okrog žerjavice in kaplan Blaž vam je pomagal 165 III | bližnjih gričih planote in mesta, od koder bi se najbolje 166 III | šentrupertski dolini. Julka in jaz sva hodila okoli cerkvice, 167 III | čitala na belih stenah imena in napise, kar so jih pustili 168 III | tudi ovekovečila sama -- in potem sva krenila v breg 169 III | nasprotni strani. Bukve in smreke so rasle tam in iz 170 III | Bukve in smreke so rasle tam in iz mahu in listja so gledali 171 III | so rasle tam in iz mahu in listja so gledali rdeči 172 III | vitko ljubeznivo deklico in najsi mi je nasmehoma velevala: , 173 III | globokim prepadom na desno in levo stran, vodec v širo 174 III | tedaj sem jo prijel za roke in govoril -- danes ne vem 175 III | danes ne vem več kaj in morda tudi tedaj nisem vedel, 176 III | je bilo takrat vse resno in resnično, strastno in kipeče 177 III | resno in resnično, strastno in kipeče prav iz dna srca. 178 III | brezumno se mi vidi vse to! In ona, Julka, stala je pred 179 III | Gospod Pavel,' rekla je mehko in hotela pristaviti še nekaj. 180 III | Izpustil sem Julkine roke in, kakor se mi dozdeva, nisem 181 III | mogoče, zardel sem le še bolj in v grlu sem čutil potrebo, 182 III | bil nikoli!' reče Julka in videl sem, kako se takisto 183 III | gotovo čakajo,' pristavi in vtem že steče po strmi stezi 184 III | me hoče pahniti v prepad. In v tem tihem ruvanju, ko 185 III | angel iz neba, stric Pepe in naju razdružil. Tistega 186 III | vračali domov, govoril sem in hodil samo z Marušo ter 187 III | nekaj ljubezni med Vrbanojem in Julko. Drugega ti ne bodem 188 III | pravil. Odrinil sem od vas in tvoje gostoljubne hiše, 189 III | semper aliquid haeret -- in tudi taki, recimo, smelo-otročji 190 III | potem pa nikdar več tako." ~"In Andrej?" ~"Ne vem! Slišal 191 III | res?" ~"Res!" reče Ančka in si mane zaspane oči. Vedela 192 III | taka ali enaka lahkomiselna in nepomembna beseda govornika 193 IV | general oziral na desno in levo stran po hlapcih in 194 IV | in levo stran po hlapcih in pomagačih, ki so ob cestnih 195 IV | naprej!" velel je krčmar in hlapci ob desnem in levem 196 IV | krčmar in hlapci ob desnem in levem mlaju so potisnili 197 IV | povelje: "Škarje okrog!" in ga potiskali vzpored s prvim 198 IV | cesti gledajoči ta redki in zanimivi prizor. ~"No, oče 199 IV | mislil, da ste tako pozorni in ljubeznivi, ko niti ne veste, 200 IV | Krača je debelo pogledal in na pol odprl usta, zinil 201 IV | je poštar iztrkaval pipo in pokašljeval na pol glasno. ~" 202 IV | odgovori adjunkt Pavel, "in vi kot župan in vaša ali 203 IV | Pavel, "in vi kot župan in vaša ali naša občina mu 204 IV | Krača je bil pameten mož in je takoj razumel ves položaj. ~" 205 IV | vezala slavolokova stebra, in čital na srebrno-zlati podlagi 206 IV | belo-modro-rdečih črk: "Mir tej hiši in vsej fari!" ~"Kaj pa je 207 IV | je to?" vzklikne na glas in njega lice ne kaže prav 208 IV | veste?" zagrohota se davkar in njega hčere mu takisto pritrdijo. ~" 209 IV | sodniku!" vzklikne dobrovoljno in poskuša zatreti hudomušni 210 IV | svoj enakomerni "b'em-b'am" in vmes pritrkava spretni cerkvenik 211 IV | spretni cerkvenik s srednjim in malim zvonom, nekoliko časa 212 IV | telesne moči, zdravih prsi in krepkih rok. In vselej, 213 IV | zdravih prsi in krepkih rok. In vselej, kadar je prestopil 214 IV | zaporedoma vžgani po vestnem in izkušenem pomočniku cerkvenikovem. ~ 215 IV | trdil, da ni klerikalec, in je to svoje mišljenje hotel 216 IV | naglo odšel od slavoloka in krenil proti Kračevi krčmi. ~ 217 IV | ki je že zaprl pisarno in sedaj radovedno čakal dogodkov, 218 IV | zgodovinsko znameniti Grobljem in okraju. ~"Vrbanoj bode mislil, 219 IV | vina bode postavil predenj in pojal Ančko po hiši, češ 220 IV | dogovorila zaradi tedenskega mesa in -- sprejem bode končan. 221 IV | ima! Dekret za Zagorico! In še nocoj se odpelje tja. 222 IV | Adjunkt se zavrti v polkrogu in je že nekaj korakov od hišnih 223 IV | trideseto leto svoje dobe, in edino to je morda tako prevzelo 224 IV | kolikor jih je že imela. ~In prav to je povzročilo, ako 225 IV | zardel, viharno pozdravljajoč in gospodični stiskajoč roko, 226 IV | začuje ropot dveh kolesljev in majhna gneča se naredi tamkaj. ~" 227 IV | Priporočite me svoji soprogi in oprostite!" ~Vtem že sede 228 IV | vozič ter uravnava kovček in nekaj škatel poleg sebe. 229 IV | v ustih, udari po konju in zdajci zdrdrata z dvorišča. ~" 230 IV | prihajala velika družba in pozdravljali so se kar vprek. ~ 231 IV | naproti, župnik grobeljski in nekaj imovitih gospodarjev 232 IV | Babinega polja, oče Krača in njega sin, davkar, in poštar, 233 IV | Krača in njega sin, davkar, in poštar, oba trgovca grobeljska -- 234 IV | predstavijo drug drugemu, in skoro potem sedi vsa gospoda, 235 IV | sedi vsa gospoda, duhovna in posvetna, v znani zatohli 236 IV | bilo skoro obdelano, setev in žetev tudi, politike se 237 IV | skupnih znanstev ni bilo najti in, šele ko so prišli po nekovem 238 IV | prirodnem zakonu na red dohodki in plače te ali one župe, te 239 IV | kotu debel plašč, dežnik in kovček, katerega je prinesel 240 IV | ko so vstajali adjunkt in davkar, notar in poštar 241 IV | adjunkt in davkar, notar in poštar in drugi razen duhovnikov, 242 IV | davkar, notar in poštar in drugi razen duhovnikov, 243 IV | že nekoč opisala adjunkt in notar: velik, krepak, moškega, 244 IV | moškega, resnega vedenja in vendar v vsem svojem gibanju 245 IV | toda ko je pozdravil -- in sicer prav prisrčno in prijazno -- 246 IV | in sicer prav prisrčno in prijazno -- Pavla in Valentina, 247 IV | prisrčno in prijazno -- Pavla in Valentina, opravil je tudi 248 IV | je tudi hitro z drugimi in sedel ob gorenji konec mize 249 IV | polju?" vrne takisto Vrbanoj in glasen smeh posvetne gospode, 250 IV | besedah, priča, da med njo in onimi tremi duhovniki ni 251 IV | šepnil na uho, toda oprezno in tako tiho, da ga je poštar 252 IV | pri nas -- ti mlaji!" ~"In lepa!" pritrdi Vrbanoj in 253 IV | In lepa!" pritrdi Vrbanoj in s tem tudi izgine iz družbe 254 IV | bi piknil tega ali onega, in je tudi imel radovoljnega 255 IV | potrebo, poseči v debato in izpregovoriti o novem predmetu, 256 IV | ves na župnikovi strani in poštar, rdeč kakor kuhan 257 IV | molitvic, ne pa božjih!" ~In rekši je pomenljivo namignil 258 IV | Frančišek s kaplanom na voz in še prožil roko grobeljskemu 259 IV | vzdihnil je gospod Frančišek in se obrnil k poslužnemu kaplanu, 260 V | je bil popolnoma udomačil in je tudi že poznal -- kolikor 261 V | kolikor toliko -- dobra in slaba svojstva onih, s katerimi 262 V | blažilna moč izobraženih žena, in sicer zato ne, ker ni imel 263 V | Seveda je moral štediti, in to ni bilo težko. Vstajal 264 V | potem za pol ure v kavarno in nato zopet v urad do šeste 265 V | šeste ali sedme ure zvečer. In potem? Pol ure v kavarno 266 V | najnovejše večerne liste in nato zopet v staro, toda 267 V | točajka Nežika tako resno in skrivnostno povedala, kaj 268 V | kaj je nocoj svežih jedil in kaj jih ni. Tam je sedelo 269 V | Tam je sedelo več kolegov in v živahnem razgovoru o dnevnih 270 V | stiska vojaka pred bojem. In boj, pravi boj za obstanek, 271 V | boj je bil še pred njimi in, dasi niso znali -- skoro 272 V | majhnemu sodišču južne Kranjske in bil tam več let. Uradnega 273 V | trgovci, davčnimi uradniki in sploh ljudmi, ki so bili 274 V | bil v vsem neuradnem času in občevanju navezan, prebil 275 V | Vendar sem boljši od vas vseh in več nego vi!" Kakor je rastlo 276 V | imponirala s svojo splošno in družabno omiko. -- ~"Zakaj 277 V | Zasmejali so se vsi trije; Pavel in Andrej sta vzela oba zaeno 278 V | oba zaeno kozarec v roke in izpila kratek požirek, Valentin 279 V | dan je bil!" meni Pavel. ~"In Julka se mu je predstavila 280 V | v zadregi! Saj vesta oba in spominjata se, da je naš 281 V | tam na sosedni graščini in mogočnega strica je imel, 282 V | strica je imel, plemiča, in sam je takisto plemič --" ~" 283 V | potem prišla k moji ženi in pravila, kako ljubeznivo 284 V | glavar. Kako lahko je to! In če pomislim na nekdanja 285 V | kakor preprostega otroka in sedaj --" ~"Dejal bi, da 286 V | Hoho!" zasmeje se Vrbanoj, in to tako zaničljivo, da onadva 287 V | o svojih dijaških letih in o življenju na počitkih, 288 V | semkaj!" ~Deklica pride in hoče vzeti steklenico, da 289 V | z desnico pa okoli pasa in jo potegne k sebi, rekoč: ~" 290 V | nepokvarjena, pridna, lepo lice ima in pa, in to je glavno: nič 291 V | pridna, lepo lice ima in pa, in to je glavno: nič tistega 292 V | nejevoljno odpahne Pavlovo roko in odide iz sobe. ~"Glej, to 293 V | deklic! Iz roke v roko! In najsi je še tako dostojna 294 V | najsi je še tako dostojna in poštena, vendarle je cvet, 295 V | cinično. "Toda pustimo to!" ~In vsem trem je bilo tako prav; 296 V | dolgo; prejšnji prizori in govori so ostavili nekaj 297 VI | lece oklical prvič, drugič in tretjič gospoda Andreja 298 VI | gospoda Andreja Vrbanoja in gospodično Ančko Kračevo 299 VI | bilo presenečeno, gospoda in kmetski ljudje; samo Matižarjeva 300 VI | klečala ob stranski spovednici in bila zamaknjena edino v 301 VI | zamaknjena edino v pobožnost in v pokoro grehov svojih, 302 VI | Ko je odšel župnik z lece in se opravljal v zakristiji 303 VI | mašo, stikalo je vse glave in šepetalo. Davkarjevim trem 304 VI | kaj pravega dobi!" Poštar in poštarica sta se pogledovala, 305 VI | završeval svojo propoved, in sta potem le pazno poslušala 306 VI | le pazno poslušala oklice in oznanila, zmožna sta bila 307 VI | knjigi začetka sv. maše in je brskala zadaj med litanijami; 308 VI | bil len, ni hodil k maši in je spal, dokler ni moral 309 VI | moral v pisarno. Da Vrbanoja in Ančke danes ni bilo v cerkvi, 310 VI | vsakonedeljski obiskovalec in prav danes so ga radovedneži 311 VI | do ust, od ušesa do ušesa in, šele ko so po naporu cerkvenikovega 312 VI | pajčevine v kotu nad pečjo in nato, smotko vžigajoč, stopil 313 VI | je vil med sivim vrbovjem in košatimi jeseni majhen potok. 314 VI | zeleno gorovje, prostrano in valovito; tu in tam so se 315 VI | prostrano in valovito; tu in tam so se z obraščenih brd 316 VI | posamičnih hiš. Prizor je bil lep in jutranje sonce ga je še 317 VI | tam zopet drugi, tu žena in otroci, tam zopet prav tako!" -- 318 VI | je izustil skoro glasno. "In sedaj ta Vrbanoj!" pristavil 319 VI | nehote. Obrnil se je od okna in nejevoljno bacnil par neosnaženih 320 VI | postavil čašo na mizo. ~"In pa -- da nikomur ni zinil 321 VI | ima za nekaj tednov dopust in da njemu izroča uradno nadomeščanje. 322 VI | ondi; odšla je bila v mesto in za nekaj tednov se vrne 323 VI | nocoj pri Krači na zdravje in srečen zakon obeh zaročencev. ~ 324 VI | mnogo šepetalo, ugibalo in zabavljalo; kadar pa je 325 VI | kdo napitnico, oblizano in nališpano po visokozvenečenih 326 VI | frazah o iskrenem čestitanju in prijateljstvu, vpilo je 327 VI | je vse križem: "Živela!" in "Mnogaja leta!" ~Očeta Krače 328 VI | Minče pa je po očetovem in ženinovem naročilu točil 329 VI | hotela gosposka soba, hlapcem in vaškim fantom pa je postavil 330 VII | ko sta se vračala Pavel in Valentin domov. Za njima 331 VII | odmevalo njih ukanje. ~Pavel in Valentin ves dan nista bila 332 VII | ves dan nista bila skupaj in zvečer v krčmi se tudi nista 333 VII | kakov sosed vmes z vprašanji in opomnjami. ~Sedaj sta bila 334 VII | dobil ženske s temi svojstvi in poleg tega vsega drugega, 335 VII | potrebščin, skromen mož in se bode vedno ravnal po 336 VII | ki se je naučila pisati in čitati za silo, ki sešteje 337 VII | v mislih vse tiste javne in skrivne grehe teh krčmarskih 338 VII | mu ni bilo najti hitrega in odločnega odgovora. Obstaneta 339 VII | notar malone zadovoljno. "In zato pritrdiš tudi ti, da 340 VII | nekaj, kar je odločilno zanj in za vso njegovo prihodnost! 341 VII | vso njegovo prihodnost! In kakor sodim, ne bode to 342 VII | vedno sodnik tu pri nas in njega Ančka tudi ne bode 343 VII | večjih mestih bode služboval in tam mu bode treba ožje družabne 344 VII | dotike s kolegi, vrstniki in njih družinami: kako bodo 345 VII | vse, kar ima sedaj lepega in prikupnega: mladost in črne 346 VII | lepega in prikupnega: mladost in črne oči, šegavost in vitka 347 VII | mladost in črne oči, šegavost in vitka rast, ki pa se ne 348 VII | obračati na desno ali levo in ne bode vedela odgovora, 349 VII | časih o ženski ljubezni, in če ji je poleg ljubezni, 350 VII | nekoliko nezadovoljno, "in to menda navzlic svoji izborni 351 VII | Spat pojdi, spat, Tinče, in tiho bodi po stopnicah - ~ 352 VII | pravi adjunkt smehoma in krene proti svojemu stanovanju. ~ 353 VIII| ustanovljena domača fara, in da je treba kar najslovesneje 354 VIII| kamnita tla, zakaj kmetsko in trško prebivalstvo, katero 355 VIII| proslavo te stoletnice. Očetje in žene, vsi so bili edini 356 VIII| žene, vsi so bili edini in tudi popolnoma zadovoljni 357 VIII| službo, s pokanjem topičev in z "ofrom za cerkvene potrebe" 358 VIII| svojega vsakdanjega gibanja in da vsakdo pokaže, kaj in 359 VIII| in da vsakdo pokaže, kaj in kako zna tudi tedaj, kadar 360 VIII| samo med cerkvenimi stenami in se končala zvečer ~v zatohli 361 VIII| krčmi s pretepom domačih in tujih fantov; prvo je za 362 VIII| krčmo -- vrgel je sedaj in sedaj v razgovor ironično 363 VIII| vprašanje o gasilcih jako resnim in se stvarno razgovarjali 364 VIII| Pavel je trdovratno molčal in vlekel ob svoji pipi. ~" 365 VIII| lep svilen trak, z zlatom in srebrom pretkan in prevezan 366 VIII| zlatom in srebrom pretkan in prevezan ter ga pripne na 367 VIII| Res je," pristavi poštar in ziblje glavo, "šestdeset, 368 VIII| najmlajša med našimi gospemi in žena najvišjega dostojanstvenika, 369 VIII| spomnil svojih treh hčera in njih tihe jeze na Ančko, 370 VIII| kričala sta sicer na ves glas in pritrjevala predlogu, pod 371 VIII| navadi trkal davkarja na rame in v svoji zlobni šali pristavil: " 372 VIII| govoril ni, toda videl in čul je vse dejanje in besedovanje 373 VIII| videl in čul je vse dejanje in besedovanje ob miznem okrožju 374 VIII| besedovanje ob miznem okrožju in čutil tiho zadoščenje. Bil 375 VIII| sploh čudna zmes lahkoživega in vendar resnega, nebrižnega 376 VIII| vendar resnega, nebrižnega in vendar strastnega človeka. 377 VIII| plavaču, ki je vajen trdno in vestno plavati blizu brega, 378 VIII| toda enaka službena leta in poleg tega uradna podrejenost 379 VIII| prijateljska vez silno tanka. In skoro po Vrbanojevi poroki 380 VIII| ni bal, ampak lahkoživo in nebrižno pričel tu in tam 381 VIII| lahkoživo in nebrižno pričel tu in tam majhno ljubezen, premišljal 382 VIII| majhno ljubezen, premišljal in presojal je vendar vselej 383 VIII| presojal je vendar vselej resno in tehtno, kako bi bilo moči 384 VIII| kako bi bilo moči ženo in potem -- otroke rediti in 385 VIII| in potem -- otroke rediti in vzgajati, poleg tega pa 386 VIII| dajati vsega, česar je vajen. In račun je bil vedno pasiven. 387 VIII| vedno pasiven. Tako je trdno in vestno plaval ob bregu samčevem, 388 VIII| lahko vzel to -- Ančko. In samoljubje ali nekovo drugo 389 VIII| nekovo drugo čustvo, tajno in neopisno, dejalo mu je, 390 VIII| zdela se mu je tem vabnejša, in to čustvo mu je raslo od 391 VIII| skoro obletnico svoje poroke in Grobljani, ki so imeli izprva 392 VIII| kupil sodnik za praznike in katerega je ona -- čudom 393 VIII| nekoliko mesecev pa tudi teh in enakih pravljic ni bilo 394 VIII| deset let več od Ančke, in notar tudi ni kaj rad videl 395 VIII| pri Valentinovi soprogi, in to pogosto občevanje z mirno, 396 VIII| bila Vrbanojeva pri nji, in da se Pavel ni nikdar izognil 397 VIII| soproga nekoliko zbadljivo, "in tako temeljito znanje bi 398 VIII| veš, kako sem prej sodil in kako sodim še sedaj o tej 399 VIII| Valentin ni vedel, kako in zakaj se je v tem trenutku 400 VIII| izpregovori vtem sodnik in v teh besedah je bila tudi 401 VIII| tudi zagotovljena njegova in Ančkina udeležba pri namerjani 402 VIII| bal paré -- v rokavicah in brez rokavic! Prosim, gospod 403 VIII| davkar?" vzklikne doktor in zopet potrka svojega soseda 404 VIII| bi bil preveč -- saj veš: in vino veritas -- tedaj bi 405 VIII| mož-doktor je imel trdo kožo in se ni menil za take malenkosti. ~" 406 VIII| vzemi!" zagodrnja le-ta; in ko odmeva smeh vse družbe 407 VIII| pogledom na zlobnega adjunkta: "in vas ž njim!" ~ 408 IX | senci mladega gozda, tihega in dehtečega, kakršen se kaže 409 IX | je razpela svojo pahljačo in si hladila vroče lice; a 410 IX | urnejši. Ujel jo je okoli pasa in pritegnil k sebi. ~"Kazen 411 IX | vseh!" vzkliknila je ona in ga udarila s pahljačo po 412 IX | Ančka!" šepnil je on in, ker mu ni imela moči braniti, 413 IX | pritisnil jo je k sebi in jo poljubil na ustna. ~" 414 IX | zaklicala je sedaj glasno in, ko je izpustil, vendar 415 IX | rokami si zakrila obraz in glasno zaihtela. ~"Sram 416 IX | njo. ~Toda zdajci se ojači in govori kakor glumač na odru: ~" 417 IX | Prej?" dejal je Pavel in ponovil mehanično: "Prej - -- 418 IX | si je naglo otrla solze in stopila na stezico, ki je 419 IX | je tekla tu pod smrečjem in robidovjem. ~"Vrniva se! 420 IX | roba se je že glasil govor in smeh drugih. ~Skoro so bili 421 IX | bil ujel notarjevo soprogo in Minče je neusmiljeno tiral 422 IX | davkarjevih deklic. Trgovca in več študentov, ki so sedaj 423 IX | grmu. Bil je brez družice in, ker je šla igra na to, 424 IX | eno izmed udeleženih gospa in gospodičen, katerih pa je 425 IX | bilo obične kazni. ~Le-ta in vse druge, kar jih je izviralo 426 IX | večerom farne stoletnice in že ves popoldan so porabili 427 IX | družba ob pečenem krompirju in suhi svinjini, ob vinu in 428 IX | in suhi svinjini, ob vinu in pivu, glasovih velikanske 429 IX | je vlekel trški organist, in ob raznih igrah, ki jih 430 IX | blizu velikega kupa smrečja in trhljadi, nagrmadene ob 431 IX | si se utrudila!" meni on in hoče oditi. ~"Da se le ti 432 IX | Molči!" velel je Andrej in se malone plaho ozrl proti 433 IX | vzklikne živo Vrbanojka in se oklene Pavlove roke, 434 IX | zvezdami posejanemu nebu in sedaj in sedaj se je utrgal 435 IX | posejanemu nebu in sedaj in sedaj se je utrgal kos plamena, 436 IX | švignil nekoliko pedi kvišku in ugasnil v dimu, ki se je 437 IX | strani poči nekaj topičev in občem oduševljenju dvigne 438 IX | Adjunkt prinese urno kozarec in ga potisne Ančki v roko. ~" 439 IX | harmoniki: "Mnoga leta živela!" in ves divji zbor zapoje za 440 IX | nekoliko korakov pred njim, in mu ponudi čašo, ne da bi 441 IX | soproga. ~Andrej je trkal in pil. ~Skoro je bilo po velikanskem 442 IX | razbegnilo; potem pa je pok in zasvit razpršene žerjavice 443 X | je vršil spored natanko in točno, kakor je bilo določeno. 444 X | stopnicah, držečih na oder, in se moral oberoč ujeti, da 445 X | katero je gledalo trško in kmetsko prebivalstvo vse 446 X | vse slavnostno dejanje; in ko se je vršil osnovni zbor 447 X | v dva tabora, v spodnje in v gorenje Grobljane, in 448 X | in v gorenje Grobljane, in vsaka teh dveh strank je 449 X | današnje volitve le začasne in da bode treba odločilno 450 X | svoje zasebno stanovanje in ker je bila gospa sodnikova -- 451 X | pomagal bodoče gasilce miriti in sedaj je z učiteljem, nekaterimi 452 X | uradniki, z ranocelnikom in enim trgovcem opravljal 453 X | posle sprejemnega odbora in rediteljstva za večerno 454 X | veselico. ~Vse je šlo gladko in okoli devete ure so že plesali 455 X | soprogo že davno navzočen in prvo kadriljo si je bil 456 X | pozabil je vse predsodke in mržnje; bilo mu je le do 457 X | slavnostnih gostov gnetla in tiščala tolpa Kračevih hlapcev 458 X | tiščala tolpa Kračevih hlapcev in dekel, vsa za maknjena v 459 X | sobi kvartal z ranocelnikom in postarnim graščakom iz bližine. ~ 460 X | je z davkarjevo Evfemijo, in ta okolnost je storila, 461 X | bili vsa davkarjeva družina in njih znanci kar vneti za 462 X | večer je pil samo kislo vodo in bil trezen kot podstrešna 463 X | svoj posel je umel izvrstno in je takoj, ko je nastal najmanjši 464 X | dan je imel druge misli in skrbi, tičoče se te velike 465 X | se te velike slavnosti, in sedaj pri plesu ni vedel 466 X | razgovor z Ančko. Ta četvorka in vsi slučajni dogodki med 467 X | dajali najbližje gradivo, in pedantična strogost reditelieva 468 X | dobrodejna veselost. Tihi in glasni dovtipi so leteli 469 X | glasni dovtipi so leteli tja in sem in vse je bilo dobre 470 X | dovtipi so leteli tja in sem in vse je bilo dobre volje. ~ 471 X | kazal v zadnjem oddelku, in šele ko je oblastno zaklical 472 X | po končnem urnem plesanju in si je venomer pahljala vroče 473 X | se izprehajajo dvojice, in pokaže na kotiček pri oknu, 474 X | bila napravljena od smrečja in bršljana majhna lopa. Dva 475 X | popolnoma pripraven, da so vanj in v ona, ki sta si ga izbrala, 476 X | mimo šetajočih plesalcev in da so se ju tikale vse zlobne 477 X | se ju tikale vse zlobne in zbadljive opazke. ~"Kaj 478 X | gleda mimo šetajoče dvojice, in to nekam bojazno, kakor 479 X | da je šla v ta kotiček. In prav v tem trenutku pride 480 X | Vodil jo je domači učitelj in ji pripovedoval o svojih 481 X | učiteljski par se zopet bliža, in dasi ni bilo verjetno, da 482 X | blizu. ~Pavel je to slutil in je naglas govoril o prelepih 483 X | prelepih uspehih, katere ima in jih mora imeti nocojšnja 484 X | slavnost. ~Sedaj sta bila Julka in učitelj že nekoliko korakov 485 X | nekoliko korakov od lope in Vrbanojka je zadovoljna 486 X | takisto zastavljena s smrečjem in zelenjem kakor ta lopa. ~" 487 X | šalim! Minče mi je povedal in on zve vse; govorilo se 488 X | Glas se ji je tresel in iskala je robca, da si otre 489 X | je silila jeza v oči. ~"In -- Julka je sprožila to 490 X | peči so vedno oči odprte in zro semkaj v naju." ~Godba 491 X | sklenjene roke -- nje desnica in njega levica -- govorile 492 X | Adjunkt je poiskal druge gospe in gospodične, a vse po natančnem 493 X | gospodje, tržani, gasilci in drugi pili pivo in vino 494 X | gasilci in drugi pili pivo in vino ter kvartali, uprizorili 495 X | pričelo nazdravljanje. Sodnik in njega soproga, notar Valentin 496 X | soproga, notar Valentin z ženo in Julko, Pavel, učitelj, davkarjevi 497 X | Pavel, učitelj, davkarjevi in jurist-reditelj, sedeli 498 X | jurist-reditelj, sedeli so skupaj, in sedaj se je ravnalo vse 499 X | poljub!" ~"Ne, ne!" sopne ona in poskusi uiti v sobico. Ali 500 X | Ali on je že tikoma za njo in zapre vrata za seboj. ~"