Part

 1 I   |       večer -- za to bodemo že mi skrbeli!" ~"Oj, to me veseli!"
 2 II  |        oslom na čelu. ~Vtem se mi lahko zložno seznanimo še
 3 II  |     zlobna -- vi ne veste, kaj mi je storila!" ~"Ne, res ne!"
 4 II  |      veseli! Da, taki smo bili mi nekdaj! Pa če treba, tudi
 5 III |      Saj veš, kako smo se tudi mi razpršili po svetu -- vsi
 6 III |       lahko sedaj. Zagorica in mi nismo tako narazen in stara
 7 III |        pekel krompir, kako smo mi z onim kaplanom -- gospod
 8 III |          I, seveda! Pa tudi to mi je še v spominu, da smo
 9 III |        hodil tedaj drugam; kaj mi je bilo do tega, koga in
10 III |  človek v onih letih. Sedaj se mi vidi kaj takega nemogoče,
11 III |    ljubeznivo deklico in najsi mi je nasmehoma velevala: ,
12 III |       prav iz dna srca. Ako bi mi velela, naj se vznak prevrnem
13 III |      ha ha -- kako brezumno se mi vidi vse to! In ona, Julka,
14 III |        tem, ali tisti trenutek mi je šinilo navzlic duševni
15 III |      Julkine roke in, kakor se mi dozdeva, nisem prebledel,
16 III |  silovitejša od moje. Zdelo se mi je, da me hoče pahniti v
17 IV  | poštnem zavitku; prosim, da se mi dostavi ekspresno!" ~Smeh
18 V   |    poznal Julko že tedaj kakor mi vsi trije. Samo tega ne
19 V   |       Med drugimi se je šetal, mi se nismo brigali zanj, mlajši
20 V   | opisati ne morem, tistega, kar mi je tako zoprno." ~"Vzemi
21 VII |      Pavel, "moram reči, da bi mi bila ta deklica všeč; zakaj
22 VII |      tako ljubi, kakor sanjamo mi časih o ženski ljubezni,
23 VIII|       za take malenkosti. ~"Da mi zagoriške učiteljice ne
24 IX  |     odru: ~"Storili -- storili mi niste ničesar! A vendar --
25 IX  |   veselo, na pol trpko. "Zakaj mi pa tega niste prej povedali?" ~"
26 X   |        zbadljive opazke. ~"Kaj mi poveste?" prične Pavel,
27 X   |        Ničesar! Čakam samo, da mi kaj poveste. Obetali ste
28 X   |       kaj poveste. Obetali ste mi vendar!" ~"Da, da, povedati
29 X   |    prav nič se ne šalim! Minče mi je povedal in on zve vse;
30 X   |       pustite v miru! Obetajte mi!" ~"Kakor velite! Toda,
31 XI  |         saj vidiš, da se boji; mi pa rečemo še eno!" ~In Pavel
32 XI  |      črhnem ni besede več! Kaj mi do -- enega ali drugega --?
33 XII |       svoje pismo: ~"Prinesite mi današnji komisijski akt --