Part

 1 I   |          že mi skrbeli!" ~"Oj, to me veseli!" deje deklica koketno
 2 II  |           Toda povem vam: zapreti me je dala -- tri ure zapreti!
 3 II  |       tedaj k nam -- no, in potem me je Julka zaprla. No, pa
 4 II  |           pa ti, Mate! Pa ne tepi me tako kruto!" ~"To je zgolj
 5 III |          večjega šopka! Vzdramilo me je le, ko je rekla: ,Sedaj
 6 III | premišljal šele pozneje, prevzela me je misel: Ti, deklica --
 7 III |        sem se za njo, ali Vrbanoj me je siloma potegnil nazaj.
 8 III |          ničesar, toda oklenil se me je kakor maček. Tudi jaz
 9 III |          moje. Zdelo se mi je, da me hoče pahniti v prepad. In
10 III |         silil od roba -- danes še me izprehaja mrzla polt --
11 IV  |         recite, kolikokrat ste se me spominjali?" očita Julka
12 IV  |      gospod Valentin! Priporočite me svoji soprogi in oprostite!" ~
13 VII |        kakršno si vzgojiš!" ~"Ako me ljubi! Ako me tako ljubi,
14 VII |     vzgojiš!" ~"Ako me ljubi! Ako me tako ljubi, kakor sanjamo
15 VIII|          tako temeljito znanje bi me tudi ne zanimalo! Kar se
16 IX  |          ujamem vas!" ~"Ne bodete me! -- Nikdar ne!" ~"Oh, gotovo!" ~
17 IX  |           Imam vas!" ~"Ne, nimate me še! Pustite me!" ~Jezno
18 IX  |         Ne, nimate me še! Pustite me!" ~Jezno je razpela svojo
19 IX  |      poljubil na ustna. ~"Pustite me, gospod Pavel!" zaklicala
20 IX  |            Sram vas bodi! Pustite me! Kaj sem vam storila, da
21 IX  |         najširši razgled. ~"Glava me boli! Pa bode skoro bolje!"
22 IX  |           gospe! Zakaj -- čemu si me pa vzel? Nisi li vedel,
23 IX  |        Ančkine: "Zakaj -- čemu si me pa vzel?" ~Vendar ni utegnil
24 X   |         tajno je, tajno -- a jezi me, grozno me jezi; pa vi bodete
25 X   |        tajno -- a jezi me, grozno me jezi; pa vi bodete molčali!" ~"
26 X   |           Ne umejem vas!" ~"Skoro me bodete umeli!" ~Vrbanojka
27 X   |           poljubiti --" ~"Pustite me!" ~"Nikar ne vstajajte!
28 XI  |      bolna?" ~"Kaj če biti? Pusti me vendar!" ~To je bil malone
29 XI  |           malomarno: "Nekov lopov me hoče oslepariti ob hrastovini.
30 XI  |     adjunktu. ~"Pavel, Pavel, ali me res ljubiš?" ~On pa jo molče
31 XIII|         oženil in nova gospodinja me je odpravila z doma. Služit
32 XIII|         Da, slabo, že dolgo! Mraz me stresa!" ~Sodnik vstane,