Part

 1 II  |    Orlovih na Veselki so bila vedno gostoljubna vrata odprta
 2 II  |    Sicer -- do sedaj ste bili vedno ž njo!" ~"Ako ni bilo drugih,
 3 II  |     kozarec vode in ga ima še vedno na oknu ter ga hodi duhat
 4 III |       adjunkt in notar sta še vedno vztrajala. ~"Tine, kje pa
 5 IV  |      od drugih. ~Poštar je še vedno kašljal, davkar pa, ki je
 6 IV  |       babinopoljski župnik še vedno take volje, da bi piknil
 7 V   |  plemenita obitelj, katera je vedno rada sprejemala sosedno
 8 VI  |     je, pozabivši svoj posel, vedno še z davčnim eksekutorjem,
 9 VII |  važnem za grobeljsko družbo; vedno je bil kakov sosed vmes
10 VII |        skromen mož in se bode vedno ravnal po razmerju, kakršno
11 VII |      Pomisli, Vrbanoj ne bode vedno sodnik tu pri nas in njega
12 VII |      njega Ančka tudi ne bode vedno taka lepa vitka deklica,
13 VIII|  svojih uradnih opravil čutil vedno neutešljivo potrebo, da
14 VIII|      jeze na Ančko, poštar še vedno ni mogel pozabiti, da je
15 VIII| medsebojnem pogovoru jo je še vedno silno težko nazival "gospo".
16 VIII|     polagoma poteka; on pa še vedno tako sam -- tako sam! Da
17 VIII|     je vajen. In račun je bil vedno pasiven. Tako je trdno in
18 IX  |        spodobi! Seveda, to je vedno tisto očitanje! Kakor bi
19 IX  |     hočeš, kakor bi ne pazila vedno na to, da govorim tako sladko,
20 X   |      ali kakor so ji drugi še vedno dejali -- Kračeva Ančka --
21 X   |       pivom gasili žejo. ~"Še vedno prezgodaj!" meni Pavel mehanično,
22 X   |        v oni lopi pri peči so vedno oči odprte in zro semkaj
23 X   |     Ančka, Ančka moja, ali še vedno ne veš, da te ljubim?" šepne
24 X   |     prepira -- kakor ga imamo vedno!" dejal je Vrbanoj, poslovivši
25 XI  |    saj je Krača gospo imel še vedno kakor za domačo hčerko --
26 XI  |     nepoštene ljubezni, vleče vedno na uho, ali se ne čuje morda
27 XI  |      znal; do sedaj je bil še vedno slep za to -- Andrej Vrbanoj. ~
28 XII |  sicer ne več nova, vendar pa vedno priljubljena misel, da bi
29 XII |      seže po pismo. ~Sluga še vedno uravnava zavitke in akte
30 XII |    toda predolga, da bi Pavel vedno gledal na stensko uro. Obrne
31 XIII|     temno oko, iz katerega še vedno sije nekdanji nepopisni