Part

 1 I   |         politično prepričanje?" deje eden izmed trgovcev. ~"Naroden,
 2 I   |  skrbeli!" ~"Oj, to me veseli!" deje deklica koketno in nagajivo. "
 3 II  |            Jaz bi ne povedala," deje deklica nekoliko počasno, "
 4 II  |        storila!" ~"Ne, res ne!" deje Vrbanoj na pol začuden,
 5 III |    Čudno, čudno -- Julka in --" deje prvi adjunkt. ~"-- Vrbanoj!"
 6 IV  |      takisto pritrdijo. ~"Kaj?" deje adjunkt. "To je za kakega
 7 IV  |         stoletja vendar še ni!" deje Julka nasmehoma, dočim vendar
 8 IV  |      Čula sem, da pride nocoj," deje učiteljica, "toda moj voz
 9 V   |  razgovor drugam. ~"Ali kakov?" deje Valentin. "Meni vse plemstvo
10 VII |       ne maral!" ~"No, vendar!" deje notar malone zadovoljno. "
11 VII |             Čakaj, pomagam ti!" deje Pavel smehoma. "Imenujem
12 VII |         ne smemo več objemati!" deje adjunkt cinično. ~"Ti bi
13 VIII|       vendar srečno pod kapom!" deje davkar. ~"I, seveda! Denar
14 VIII|            To je lahko dobiti," deje notar. ~"Ne vem, ne vem,"
15 VIII|    Gotovo ne toiliko kakor ti," deje soproga nekoliko zbadljivo, "
16 VIII|     zakriči adjunkt. ~"Četudi!" deje Valentin. ~"Potem ustanovitev
17 IX  |     boli! Pa bode skoro bolje!" deje ona malomarno. ~"Preveč
18 X   |       Tebi je vroče, Valentin," deje adjunkt, "dovoli da spremljam
19 X   |     govoril. ~"Kaj ste dejali?" deje sodnikova soproga v tistem
20 XI  |     vrat; tam se naglo obrne in deje na pol proseče, na pol pa,
21 XI  |            Ti pa počasi pišeš!" deje starec in iztika po predalih
22 XI  |        Ančka. ~Pavel se vrne in deje nasmehoma: "Zapišite še,
23 XI  |        je pa vzel -- to Ančko?" deje sam v sebi, kakor je bila
24 XII |       uradnih dopisov in sodnik deje, malomarno odpirajoč svoje
25 XII | jesenskemu nebu. ~"Krasen dan!" deje sam v sebi, odhajajoči sluga
26 XII |     pisemce. ~"Tukaj so spisi!" deje sluga pokorno. ~Sodnik ne
27 XIII|        Še eno obravnavo imamo!" deje pisar. ~"Še eno?" ~"Da,
28 XIII|    Vrbanojeva -- Ana -- Ančka!" deje novič in se prime za čelo. "
29 XIII|       zna za vas?" ~"Menda ne," deje ona z bridkim zasmehom. ~"