Part

 1 II  |        on pa ne, on je šel prav tedaj k nam -- no, in potem me
 2 III |         so vsi, kar nas je bilo tedaj na Kremenu!" ~"Pa Julka?"
 3 III |        Toda kako je bilo vendar tedaj na Kremenu s teboj in z
 4 III |    vedel nihče. I jaz sem hodil tedaj drugam; kaj mi je bilo do
 5 III |   vrniti se morava!' ~Stala sva tedaj -- še danes bi našel mesto --
 6 III | najkrajši pot k vam drugim. Ali tedaj sem jo prijel za roke in
 7 III |       vem več kaj in morda tudi tedaj nisem vedel, kaj govorim;
 8 III |      oprostiti svojih rok. Dasi tedaj nisem mislim sic! o tem,
 9 III |     nikdar nisem rad videl, ali tedaj -- -- -- no, ljubi Tinče,
10 IV  |  potiskali vzpored s prvim prav tedaj, ko se je adjunkt Pavel
11 V   |    godilo po njegovem mnenju le tedaj, kadar je dobil ob praznikih
12 V   |     toda nad vsemi je že ležalo tedaj nekaj kakor tesnoba, ki
13 V   |  okrajni glavar poznal Julko že tedaj kakor mi vsi trije. Samo
14 V   |    pomislim na nekdanja leta -- tedaj ga je gledala Julka kakor
15 VI  |      prihajala v cerkev navadno tedaj, ko je župnik završeval
16 VII |       to neveščo točajko, ki do tedaj že izgubi vse, kar ima sedaj
17 VIII|    pokaže, kaj in kako zna tudi tedaj, kadar ne gledajo nanj samo
18 VIII|     mizi, ampak vesel je bil le tedaj, kadar je vrgel preporen
19 VIII|         poseti vrše najgotoveje tedaj, kadar je bila Vrbanojeva
20 VIII|         veš: in vino veritas -- tedaj bi tudi jaz na vse kriplje
21 IX  |      soprogo, zapazivši jo prav tedaj, ko je bilo treba zapaliti
22 X   |       besedo izpregovoriti šele tedaj, ko bode društvo potrjeno
23 XI  |     zopet stopi v spodnjo sobo, tedaj je vsa družba kakor navadno
24 XIII|     registraturi; srečala se od tedaj nista več, odkar sta se
25 XIII|    zvedela sta drug o drugem le tedaj, kadar je bilo katerega
26 XIII|      sem znala, česar sem se do tedaj priučila -- za točajko!