Part

 1 I   | razgovoru. ~"Bas -- drugi bas -- oh kakov bas!" pritrdi notar. ~"
 2 II  |       nam lahko vodil Sivčka!" ~"Oh ne, tega bodem jaz!" zakliče
 3 II  |           Ah, kaj še! Ta je moj! Oh, ti Sivček, ti si moj!"
 4 II  |        meni oni suhotno. ~"Hihi! Oh, ta Julka!" zasmeje se deklica. ~"
 5 II  |       neumno nemško pravljico -- oh, saj sama ne vem, kaj je --
 6 II  |          tako grdo sem pisala -- oh, kako grdo!" ~"Pa zakaj
 7 II  |        da, vse verujete in da -- oh, kaj mislite da ne vem?
 8 II  |   kratkem molku in z nasmehom: ~"Oh -- danes ne bode nikjer
 9 II  |    življenju v njih soseščini. ~"Oh, ti pa ti, Mate! Pa ne tepi
10 III |        Julka?" ponovi adjunkt. ~"Oh, Julka! Pozabil sem skoro!
11 III |         saj si jo poznal sam!" ~"Oh, kolikokrat sem bil v zadregi!
12 III |           in pozneje, pozneje -- oh, nikdar več nismo bili tako
13 IV  |       izustil neumestne besede: "Oh, gospodična -- po tolikih
14 IV  |      reče Valentin. ~"Vi pa, vi! Oh, recite, kolikokrat ste
15 IV  | pripravljen. Zbogom, gospoda!" ~"Oh, kaj že? Kaj tako hitro?"
16 V   |     takrat z nami na Kremenu? -- Oh, seveda! Kakšen božji volek
17 V   |   katerega svaljkaš po rokah!" ~"Oh, kje pa najdeš sveže cvetove?"
18 VI  |        zatrjevala drug drugemu: "Oh, to sem že davno vedel!" --
19 VI  |        pa je šlo od ust do ust: "Oh, ta Ančka, ta ima srečo!" -- "
20 IX  |      bodete me! -- Nikdar ne!" ~"Oh, gotovo!" ~Z brzim skokom
21 IX  |      obrniti pozornost drugih. ~"Oh, preklicano! Jaz nisem več
22 IX  |        boli," odgovori sodnik. ~"Oh, mislim, da bode skoro bolje!"
23 XI  |         bolj zamišljen v igro. ~"Oh -- oprostite, nič -- nič!"
24 XII |        si mele roke in kričale: "Oh, ali bode to dobro! Kako
25 XIII|   pomolivši glavo skozi vrata. ~"Oh, vi ste, gospod notar!" ~"