Part

 1 I  |       prizor. Poštar je iztrkal svojo lončeno pipo in segel po
 2 I  | gospodje: oče Krača, ki je imel svojo hišo in prazno stanovanje,
 3 I  |       nadaljeval notar zanimivo svojo pripoved, vendar ne reče
 4 II |        li?" ~S to šalo je zatrl svojo zadrego in okornost, ki
 5 II |       drugimi zadaj, in zapusti svojo družico, eno Golovih póstarnih
 6 III|      seboj sem imel dovolj in s svojo -- no, kaj bi govoril! Danes
 7 III|     Stari gospod Orel je tlačil svojo pipo, oni kapitanuš pa je
 8 IV |   gospod Frančišek z zabavljivo svojo opazko. Sicer je bil novi
 9 IV |    mnogo zabave. ~"Kje pa imate svojo kuharico, he, he, gospod
10 IV |       odšli -- znesel je poštar svojo jezo s polglasnim vzklikom: ~"
11 V  |       katera mu je imponirala s svojo splošno in družabno omiko. -- ~"
12 V  |    Valentin pa je novič zažigal svojo pipo. ~"Danes je bil menda
13 VI |          ko je župnik završeval svojo propoved, in sta potem le
14 VI |         Pavel je čakal, da dobi svojo kavo. S kavo vred mu je
15 VI |         je še mislil, ko je pil svojo kavo. Nekam jezno je postavil
16 IX |  Pustite me!" ~Jezno je razpela svojo pahljačo in si hladila vroče
17 IX |      bili takisto večinoma vsak svojo družico, le zadaj globoko
18 IX |       ni dobro?" vpraša Vrbanoj svojo soprogo, zapazivši jo prav
19 IX |         res nekoliko zanemarjal svojo ženo, vendar ga je silno
20 X  |      reditelj je uporabljal vso svojo vednost, katero si je bil
21 X  |   namenjenih; tam je imela tudi svojo garderobo; za druge gospe
22 XI |        in suče v roki kljukasto svojo palico kakor vreteno. ~Vsak
23 XI |    sodnikom ali na priliko pred svojo ženo. Toda to so bila le
24 XII|       trikrat je že postal pred svojo mizo, prečital list, vrgel