Part

 1 II  |         gori, toda obetal je, da jih že pričaka pi cerkvi, ker
 2 II  |        bil skoro odgovoril: "Saj jih ne bodem!" Toda dejal je
 3 II  |        nekaj korčkovih cvetov in jih vtaknila za pas. Vsa družba
 4 III |          imena in napise, kar so jih pustili tamkaj obiskovalci
 5 III |      rdeči zvonci korčkov. Julka jih je trgala, jaz pa nisem
 6 IV  |         trideset let ali kolikor jih je že imela. ~In prav to
 7 IV  |          Andrej. ~"Prislužite si jih, prislužite!" reče gospod
 8 IV  |         izrazom na licu. ~"Vi si jih menda tudi še niste, častiti
 9 IV  |            Ta je pa srčen, ta se jih ne boji!" ~Gospod Frančišek
10 IV  |       tja gor v Babino polje, ta jih bode učil kozjih molitvic,
11 V   |        nocoj svežih jedil in kaj jih ni. Tam je sedelo več kolegov
12 VII |     sešteje nekaj številk, kadar jih je treba napisati s kredo
13 VII |        Pavel nekam živo. "Koliko jih poznaš tudi ti takih žena,
14 VIII| najvišjega dostojanstvenika, kar jih imamo v trgu -- živela kumica:
15 VIII|           da gospa sodnikova, ko jih je posetila, ni vedela,
16 IX  |          Le-ta in vse druge, kar jih je izviralo iz te igre,
17 IX  |           in ob raznih igrah, ki jih je uprizarjal sedaj ta,
18 X   |  prelepih uspehih, katere ima in jih mora imeti nocojšnja slavnost. ~
19 XII |          grobeljskih novosti, in jih napolnjevale z mestnim klepetanjem,
20 XII |   zabeljene z dodatki, kakor sta jih porajali fantazija, v tem
21 XII |          kup, velevši slugi, naj jih odpravi zapisnikarju. Potem
22 XIII|        temu sodišču -- spise, ki jih je bilo danes rešiti. Opravka
23 XIII|        ni mogoče! Bogzna, koliko jih je tega imena!" ~Pri tem