Part

 1 II |      onih gospodičen, o katerih smo dejali, da so bile pod dvajsetimi
 2 II |            Se li spominjate, ko smo bili zadnjič v Rakitni,
 3 II |       onem gozdiču -- slepo miš smo lovili -- in potem ko smo
 4 II |       smo lovili -- in potem ko smo šli domov, bili ste vi z
 5 II |        Kako so veseli! Da, taki smo bili mi nekdaj! Pa če treba,
 6 II |       nekdaj! Pa če treba, tudi smo še sedaj, kajne, kapitanuš?"
 7 III|       Dolenjskem. Saj veš, kako smo se tudi mi razpršili po
 8 III|         pri tem pa duhovita, da smo se je kar bali; saj si jo
 9 III|        v zadregi! Toda -- mladi smo bili --" ~"In takrat na
10 III| cerkvijo in pekel krompir, kako smo mi z onim kaplanom -- gospod
11 III|        idrijskih hribih -- kako smo ž njim vred lovili slepo
12 III|       to mi je še v spominu, da smo zdajci, ko smo pojedli krompir
13 III|      spominu, da smo zdajci, ko smo pojedli krompir in mrzlo
14 III|       šampanjske buteljke -- da smo hipoma pogrešili tebe in
15 III|      veš tisti dogodek! ~Prišli smo vsi zopet h kremenski cerkvici,
16 III|    kakor si rekel, toda molčali smo o tem, kar je bilo. Saj
17 III|      menda potolažila Julka. Ko smo se vračali domov, govoril
18 III|      več na Veselko. Pozneje pa smo itak hodili vsak svoj pot." ~"
19 VI |       napele so ustna, češ: "To smo že vedele -- kaj pravega