Part

 1 I   |        pa, pustimo, pustimo -- morda pove Andrej sam kdaj nekoliko
 2 II  | najmlajša izmed vseh. Štela je morda komaj trinajst let. ~"No,
 3 II  |        nageljnom, kar hoče! In morda so ji beli -- ljubši?" ~"
 4 III |        danes ne vem več kaj in morda tudi tedaj nisem vedel,
 5 IV  |     zasmeje na ves glas. ~"No, morda bode pa tudi umesten pozdrav
 6 IV  |     svoje dobe, in edino to je morda tako prevzelo nekatere,
 7 VII |    štirimi stenami prestane -- morda že takoj! Andrej brez dvojbe
 8 VII |     avanzira; svetovalec bode, morda pride še više; v večjih
 9 VII |      cinično. ~"Ti bi jo sedaj morda še rajši nego prej," pravi
10 VIII|   kovček s tremi pari nogavic! Morda si ga celo zavaroval za
11 VIII|       šestdeset, sedemdeset -- morda sto goldinarjev!" ~"Kaj
12 VIII|       mu je, da bi Ančka imela morda njega rajši nego Vrbanoja.
13 VIII|       tiče Ančke, no, tu si ti morda kaj bolje poučen --" ~Valentin
14 XI  |       oreha: ~"Gospod adjunkt! Morda ste tako dobri, da ji poveste,
15 XI  |   vedno na uho, ali se ne čuje morda zopet korak na stopnicah
16 XI  |      pristavim? Kakovo grožnjo morda?" hiti Ančka. ~Pavel se
17 XI  |        ona Julka res zanima in morda bolj, nego bi smel ali mogel
18 XI  |       jo bil tudi lahko! -- Pa morda je bolje tako!" ~In s tem
19 XIII|    Strmeč pogleda sodnika, ali morda tudi ta ne dvoji več o očiti