Part

 1 III |         bi ne bil vedel, kaj je, ampak vprašal sem, kje le in koliko
 2 III |        dozdeva, nisem prebledel, ampak če je bilo mogoče, zardel
 3 V   |     Deklica ne odgovori ničesar, ampak se mu naglo izvije; Valentin
 4 V   |       šalita," oglasi se notar, "ampak v vajinih besedah tiči nekaj,
 5 VI  |        danes ni črhnil besedice, ampak pazno je vlival kavo na
 6 VII |         razmerju, kakršno zmore, ampak ženske izobrazbe je treba!
 7 VIII|   gledajo nanj samo domače oči. ~Ampak slavnost farne stoletnice
 8 VIII|   blagoslavljala se bode tudi -- ampak --" Adjunkt hudomušno prestane. ~"
 9 VIII| hudomušno prestane. ~"No, kaj -- ampak?" hiti učitelj. ~"Kumice
10 VIII|      zmožen misliti več na breg, ampak samo na to, da plava dalje --
11 VIII|      zvest stari privajeni mizi, ampak vesel je bil le tedaj, kadar
12 VIII|    umevno. Dasi se žensk ni bal, ampak lahkoživo in nebrižno pričel
13 IX  |           Mene nisi lovil, mene, ampak tisto -- tisto staro devico,
14 X   |         se ozrla drug v drugega, ampak sklenjene roke -- nje desnica
15 X   |       ali hudomušnosti na svetu, ampak vse zgolj dobrovoljna veselost,
16 XI  |       doma nista kuhala večerje, ampak naročila sta si jo tukaj.
17 XI  |         nesramnost!" vzhitel je, ampak v vsem vzkliku je bilo nekoliko
18 XIII|        nista bila segla za vrat, ampak končala sta vso stvar kakor