Part

 1 II  |     župnik, jaz sem se smejala, on pa ne, on je šel prav tedaj
 2 II  |       sem se smejala, on pa ne, on je šel prav tedaj k nam --
 3 II  |     blizu Veselke -- bili so si on, sestra njegova Veronika,
 4 VII |         O denarju ne govorim -- on je, kar se tiče potrebščin,
 5 VIII|        je posrečilo, zakaj tudi on se še ni mogel prav privaditi
 6 VIII|   previdnosti, polagoma poteka; on pa še vedno tako sam --
 7 VIII|        misel v glavo, da bi bil on takisto lahko vzel to --
 8 IX  | smukniti v grmovje nizdol. ~Ali on je bil urnejši. Ujel jo
 9 IX  |        sta. ~"Ančka!" šepnil je on in, ker mu ni imela moči
10 IX  |      šlo očitanje bruhoma vanj, on pa je stal poparjen, nem
11 IX  |    Preveč si se utrudila!" meni on in hoče oditi. ~"Da se le
12 X   |          Minče mi je povedal in on zve vse; govorilo se je
13 X   |      poskusi uiti v sobico. Ali on je že tikoma za njo in zapre
14 XI  |       pri Vrbanojevih, kadar je on po zajtrku vzel klobuk in
15 XI  |     Pavel, ali me res ljubiš?" ~On pa jo molče stisne nase
16 XI  |    zavedal, da sta brez krivice on in Julka; vendar pa ga je