Part

  1 I   |      vpraševanje dveh oskrbnikov z bližnjih graščin, katera
  2 I   |          vse družbe, gledala sta z manjšim zanimanjem ves ta
  3 I   |      takega moža učiti občevanja z ženskami!" ~Glasen smeh
  4 I   |            Saj se dobi tudi soba z zajtrkom vred!" meni davkar. ~"
  5 I   |            zakliče poštar, ki je z zlobnim svojim vprašanjem
  6 I   |        in vendar tu in tam kakor z ostrimi šili podstavljenem
  7 I   |        živega, veselega vedenja. Z očetom Kračo je bila v daljnem
  8 I   |        zdajci se ujame njega oko z adjunktovim in, dasi drugi
  9 I   |      sejmarjev, ki so se vračali z mestnega sejma in tukaj
 10 I   |      sedaj ta, sedaj oni, bavila z Ančko, sedečo pri peči v
 11 II  |     katere srečavamo v prelepih, z bukovino poraščenih dobravah
 12 II  |         sem dolgouha, osedlanega z dvema, na vsako stran pripetima
 13 II  |    nadaljuje oni in nemirno maha z veliko gorjačo po zraku.
 14 II  |       takoj predstavimo, graščak z Veselke, gospod Orel. ~"
 15 II  | trenutkov tudi zopet pred gradom z očetovo pipo in velikim
 16 II  |          nastopil je sedaj mirno z gospemi in svojim postarnim
 17 II  |         rodom, ki je hitel dalje z obloženim oslom na čelu. ~
 18 II  |        lahko zložno seznanimo še z nekaterniki te družbe, katerih
 19 II  |  prihajajoče goste: gospo Golovo z dvema hčerama, gospo pl.
 20 II  |         pi cerkvi, ker mu je bil z doma pot tja priležnejši. ~
 21 II  |     lahko udari po oslovem hrbtu z leskovko, katero ji je nedolgo
 22 II  |     Maruša: ~"Zakaj pa ne hodite z Julko, gospod Vrbanoj?" ~"
 23 II  |         Kaj pa še?" reče Vrbanoj z glasnim smehom. ~"Nič več
 24 II  |       smo šli domov, bili ste vi z Julko -- jaz sem vse videla --
 25 II  |         vse videla -- saj je šla z menoj samo ona stara Golova
 26 II  |       vidi -- nihče drug ne hodi z menoj -- in tam sem videla,
 27 II  |     dejal je po kratkem molku in z nasmehom: ~"Oh -- danes
 28 II  |        Pavel?" zasmeje se Maruša z otroško-zlobnim izrazom. ~"
 29 II  |          gospodov, ki so stopali z drugimi zadaj, in zapusti
 30 II  |     Veronika, ki je šetala zadaj z mlajšo Golovo, in Orlovi
 31 II  |   postaneta, gospod Orel pa seže z levico pazno pod desno pazduho
 32 III |   Veronika biva sedaj v Galiciji z možem majorjem, ki ga je
 33 III |               Vrbanoj!" pristavi z glasnim smehom lahkoživi
 34 III |        tebi zarjavela!" pristavi z nekoliko zlobnim naglasom
 35 III |      tedaj na Kremenu s teboj in z Julko in z Vrbanojem?" vpraša
 36 III |    Kremenu s teboj in z Julko in z Vrbanojem?" vpraša notar
 37 III |       pekel krompir, kako smo mi z onim kaplanom -- gospod
 38 III |       kaplan Blaž vam je pomagal z gabrovim ključem vleči krompir
 39 III |          je odpiral globok jarek z globokim prepadom na desno
 40 III |        potrebo, oglasiti se tudi z nekakim ,haha!'. ~,Gospod
 41 III |        govoril sem in hodil samo z Marušo ter pozvedel iz nje
 42 III |    pošali se notar. ~"Naj pride; z Andrejem ali s komerkoli
 43 IV  |          obeljenih smrek, obpeti z debelimi verigami, podpirali
 44 IV  |          Skoro v veži se srečata z notarjem Tinčetom, ki je
 45 IV  |         ono, končno pa se bodeta z gospodom dogovorila zaradi
 46 IV  |          širokopleč kmetski fant z dolgo smotko v ustih, udari
 47 IV  |         konju in zdajci zdrdrata z dvorišča. ~"Uboga deklica!"
 48 IV  |    Kračev Minče, stopivši v sobo z glasnim vzklikom: ~"Sodnik
 49 IV  |     kovček, katerega je prinesel z voza. ~Sodnik Vrbanoj pa
 50 IV  | Valentina, opravil je tudi hitro z drugimi in sedel ob gorenji
 51 IV  |         Frančišek sladko, vendar z zasmehujočim izrazom na
 52 IV  |          vcepil gospod Frančišek z zabavljivo svojo opazko.
 53 IV  |           Ko pa je zaropotal voz z dvorišča, vzdihnil je gospod
 54 V   |         ne vem, je li bil takrat z nami na Kremenu? -- Oh,
 55 V   |   Valentin je bil prvi, ki se je z nocojšnjo opazko dotaknil
 56 V   |        Vrbanoj jo prime za roko, z desnico pa okoli pasa in
 57 V   |        teh besedah se Ančka vrne z vinom. ~Sedaj jo Pavel,
 58 VI  |    nedeljo zjutraj med prvo mašo z lece oklical prvič, drugič
 59 VI  |       cerkvi. Ko je odšel župnik z lece in se opravljal v zakristiji
 60 VI  |  odpraviti trgovinskega ministra z "ekstra pošto"; oba grobeljska
 61 VI  |          v cerkev, kogar "mečejo z lece"; adjunkt Pavel pa
 62 VI  |   pozabivši svoj posel, vedno še z davčnim eksekutorjem, kateremu
 63 VI  |       maši pa je hitela govorica z ljudmi na vse štiri strani. -- ~
 64 VI  |        valovito; tu in tam so se z obraščenih brd lesketale
 65 VI  |       glavi, ko se je odpravljal z doma. ~V pisarno prišedši,
 66 VII |          je bil kakov sosed vmes z vprašanji in opomnjami. ~
 67 VII |         ako hočemo govoriti drug z drugim -- kaj bode s tako
 68 VIII|        župnik ob raznih prilikah z lece, da bode letos prav
 69 VIII|    službo, s pokanjem topičev in z "ofrom za cerkvene potrebe"
 70 VIII|    toliko, zakaj tu se je vsakdo z majhnim doneskom odkupil
 71 VIII|     drugo važno stvar," pristavi z zlobnim naglasam, "ki se
 72 VIII|          podari lep svilen trak, z zlatom in srebrom pretkan
 73 VIII|      Davkar mu je odgovoril samo z divjim postranskim pogledom. ~
 74 VIII|          mu bode vztrajala moč. ~Z Vrbanojem sta bila na videz
 75 VIII|    čestokrat poudarjale, pokrita z najnovejšo moderno preprogo.
 76 VIII|          in to pogosto občevanje z mirno, izobraženo ženo ji
 77 IX  |      Nikdar ne!" ~"Oh, gotovo!" ~Z brzim skokom je bil preko
 78 IX  |    izpustil, vendar se ni ganila z mesta, nego z rokami si
 79 IX  |          ni ganila z mesta, nego z rokami si zakrila obraz
 80 IX  |         storila, da tako ravnate z menoj?" ~Tako je šlo očitanje
 81 IX  |       velik ogenj proti jasnemu, z zvezdami posejanemu nebu
 82 IX  |         lice. ~"Gospod sodnik -- z menoj tudi!" oglasi se poleg
 83 X   |        so trški pevci, pomnoženi z nekaterimi manj izurjenimi
 84 X   |       telesa na surovo obtesane, z bršljanom preprežene deske,
 85 X   |       gasilce miriti in sedaj je z učiteljem, nekaterimi davčnimi
 86 X   |    nekaterimi davčnimi uradniki, z ranocelnikom in enim trgovcem
 87 X   |          v stranski sobi kvartal z ranocelnikom in postarnim
 88 X   |         velelni jezik. Plesal je z davkarjevo Evfemijo, in
 89 X   |     pravega predmeta za razgovor z Ančko. Ta četvorka in vsi
 90 X   |       Tudi Pavel je posegal vmes z opazkami; natikal si je
 91 X   |          jo je nocoj prvič zopet z nje krstnim imenom, kakor
 92 X   |    semkaj v naju." ~Godba prične z mazurko. ~"Milostiva gospa --
 93 X   |           je li plesati s to ali z ono? Kotiljon -- brez tega
 94 X   |        ničeva -- plesal je zopet z Ančko. ~Med odmorom je bilo
 95 X   |          soproga, notar Valentin z ženo in Julko, Pavel, učitelj,
 96 X   |        ki je ves večer tarokiral z Vrbanojem, do voza. ~Vračajoč
 97 XI  |       tukaj. Sodnik je tarokiral z notarjem in ranocelnikom,
 98 XI  | ranocelnikom, če pa teh ni bilo, z davkarjem in učiteljem ali
 99 XI  |  razgovarjala sedaj s tem, sedaj z onim navadno pa s Pavlom.
100 XI  |        Pavlove. ~Oče Krača zmiga z rameni, stresne nekoliko
101 XI  |          še glasno razgovarjajoč z očetom ali z Minčetom, katerega
102 XI  |       razgovarjajoč z očetom ali z Minčetom, katerega koli
103 XI  |     zarubljen, ako ni zadovoljen z našimi kubiki!" ~"Tako je
104 XI  |        sedel poleg sodnika, hoče z nogo dregniti nasproti sedečega
105 XI  |       Toda kakor so se srečavali z očmi -- vsi razen sodnika,
106 XI  |      celo vozil do Zagorice, jaz z Vrbanojko še nikdar!" ~Sedaj
107 XI  |        nesramno! Svoje občevanje z Julko lahko zagovarjam povsod,
108 XII |     novosti, in jih napolnjevale z mestnim klepetanjem, katero
109 XII |        po domači vasi, zabeljene z dodatki, kakor sta jih porajali
110 XII |     Naslov je njegov, napisan pa z ono lepo okroglo pisavo,
111 XII |     sodnik. -- ~Ko se vrne sluga z zahtevanimi spisi, najde
112 XII |      Tukaj je bilo napisano tudi z ono okroglo pisavo, po kateri
113 XII |     pleteta vam Ančka in Pavel. ~Z najodličnejsim spoštovanjem ~
114 XII |      premišljal: prvo seznanstvo z Ančko, opomnje Pavlove in
115 XII |        mizo, stoječo sredi sobe. Z zelenim prtom je bila pregrnjena
116 XII |            pravim!" veli Vrbanoj z glasom, kateremu skoro ni
117 XII |        Pavel pa jo je pobotal le z divjim sovražnim pogledom. ~
118 XIII|         držala v rokah, rokavice z raztrganimi prsti -- vse
119 XIII|              Menda ne," deje ona z bridkim zasmehom. ~"Kaj
120 XIII|          čutila, da to vprašanje z vso obtožbo proti nji nima
121 XIII|       gospodinja me je odpravila z doma. Služit sem šla s tem,
122 XIII|     Vrbanojka omahne in se prime z rokami za glavo. ~"Pavel --
123 XIII|       prepričana, da imata posla z blazno žensko, stojita ji