Part

  1 I   |        Dobro ga poznam, pa ti tudi, Pavel?" -- ozrla se je vsa družba
  2 II  |             slovesu pa ji je gospod Pavel, ta, ki je pri Malijevih
  3 II  |              Vam se pač nič, gospod Pavel!" zavrne ga Maruša jezično. "
  4 II  |          goniš, Andrej!" zasmeje se Pavel. ~"Da, da," pohiti Vrbanoj
  5 II  |           nobenega nageljna, gospod Pavel?" zasmeje se Maruša z otroško-zlobnim
  6 III |               vpraša zdajci adjunkt Pavel. ~"Glej, ravno tako radoveden
  7 III |           Pa vendar -- Julka?" hiti Pavel. ~"Ne bodi tako nestrpen!
  8 III |             kozarec in ga dvigne, a Pavel ga ujame s svojim. ~"Bog
  9 III |         takrat na Kremenu!" povzame Pavel naglo. "Saj nisem pravil
 10 III |       ugiblješ! Ti tehtaš! ~,Gospod Pavel,' rekla je mehko in hotela
 11 III |           nekakim ,haha!'. ~,Gospod Pavel je danes silno ljubezniv,
 12 IV  |             tedaj, ko se je adjunkt Pavel pridružil gospodi, ob cesti
 13 IV  |          Vrbanoj," odgovori adjunkt Pavel, "in vi kot župan in vaša
 14 IV  |              smejal se je na glas. ~Pavel je zrl na desko, ki naj
 15 IV  |             cerkvenikovem. ~Adjunkt Pavel je mnogokrat trdil, da ni
 16 IV  |          Jaz sem tudi mislil!" meni Pavel. "Vedel bi pa vendarle rad,
 17 IV  |          sedaj se hoče odpeljati." ~Pavel je veselo poslušal prvo
 18 IV  |        notarjev klic, da se vrne. ~"Pavel, Pavel! Gospodična Julka
 19 IV  |          klic, da se vrne. ~"Pavel, Pavel! Gospodična Julka Orlova!" ~
 20 IV  |        hipne zadrege, da je adjunkt Pavel, ves zardel, viharno pozdravljajoč
 21 IV  |            babinopoljski!" vzklikne Pavel, porabivši to ugodno priliko,
 22 IV  |           že? Kaj tako hitro?" reče Pavel. ~"Nocoj pač! -- Da se skoro
 23 V   |             Vrbanoj, drugič adjunkt Pavel. Drugo vprašanje je bilo
 24 V   |          Zasmejali so se vsi trije; Pavel in Andrej sta vzela oba
 25 V   |            Uradni dan je bil!" meni Pavel. ~"In Julka se mu je predstavila
 26 V   |      ničesar!" ~"Onemu pa je!" reče Pavel. ~"Julka je potem prišla
 27 V   |             ne gleda drugače," meni Pavel resno. ~"Hoho!" zasmeje
 28 V   |         katerem je bil pripovedoval Pavel Valentinu, omenil ni nihče
 29 V   |          izvije; Valentin se smeje, Pavel pa jezno gleda ta prizor. ~"
 30 V   |        prste si oblizne!" poroga se Pavel, ali tako, da nekaj kakor
 31 V   |             vrne z vinom. ~Sedaj jo Pavel, nikar da bi odgovoril Valentinu,
 32 VI  |             mečejo z lece"; adjunkt Pavel pa tudi ni bil vsakonedeljski
 33 VI  |           štiri strani. -- ~Adjunkt Pavel je čakal, da dobi svojo
 34 VI  |             ga je še bolj krasilo. ~Pavel pa je le nekoliko trenutkov
 35 VII |             bilo, ko sta se vračala Pavel in Valentin domov. Za njima
 36 VII |           je odmevalo njih ukanje. ~Pavel in Valentin ves dan nista
 37 VII |            kaj ti meniš!" izogne se Pavel. ~"Bedastoča -- največja
 38 VII |         moža, kakršen je Vrbanoj?" ~Pavel je dejal to nekam lahkomiselno,
 39 VII |             No, kaj bi sicer?" hiti Pavel. ~"Sicer bi jo bil ti prej
 40 VII |             dragi moj," zine zdajci Pavel, "moram reči, da bi mi bila
 41 VII |             sodiš, dragi moj!" zine Pavel nekam živo. "Koliko jih
 42 VII |               kakšnega?" zasmeje se Pavel na glas, ko Valentin nekoliko
 43 VII |            Čakaj, pomagam ti!" deje Pavel smehoma. "Imenujem ga kal
 44 VIII| razgovarjali jako živo. ~Le adjunkt Pavel je trdovratno molčal in
 45 VIII|         jezi se, Tinče!" zasmeje se Pavel. "Jaz često ugibljem kaj
 46 VIII|          kumice je treba!" pristavi Pavel hladno. ~Ta opazka povzroči
 47 VIII|    razgovarjajmo!" Tako je modroval Pavel nekam svojeglavno. ~"To
 48 VIII|       divjim postranskim pogledom. ~Pavel se je pri tem izvrstno zabaval;
 49 VIII|             po Vrbanojevi poroki je Pavel -- sam ni znal ni kdaj ni
 50 VIII|        zadnjem času je tudi adjunkt Pavel večkrat prihajal k notarjevim.
 51 VIII|        Vrbanojeva pri nji, in da se Pavel ni nikdar izognil priliki,
 52 VIII|      društva -- banket --" pristavi Pavel. ~"Zvečer pa bal paré --
 53 VIII|              razveseli se Vrbanoj. ~Pavel je storil, kakor da je preslišal
 54 IX  |         ustna. ~"Pustite me, gospod Pavel!" zaklicala je sedaj glasno
 55 IX  |        povedali?" ~"Prej?" dejal je Pavel in ponovil mehanično: "Prej - --
 56 IX  |            bodo!" velela je hladno, Pavel pa je korakal molče za njo.
 57 IX  |       zadela?" vzkliknil je adjunkt Pavel, ki je ravno prispel do
 58 IX  |             na glas. Bil je adjunkt Pavel. ~"Pravi, da jo glava boli,"
 59 X   |         šele se je prikazal adjunkt Pavel. ~Postal je med vrati, kjer
 60 X   |           Še vedno prezgodaj!" meni Pavel mehanično, toda oči ne more
 61 X   |             bilo dobre volje. ~Tudi Pavel je posegal vmes z opazkami;
 62 X   |       izprehod po sobi, prihitel je Pavel k Vrbanojki. ~"Tako pozno
 63 X   |              izpregovori hipoma, ko Pavel dolgo ne ve ogovora. ~"Mene?
 64 X   |           Ne da bi odgovoril, krene Pavel iz kolobarja, v katerem
 65 X   |            Vam li ne ugaja?" vpraša Pavel. ~"Ne, ne -- vendar bodisi!
 66 X   |             vsej dokaj širi sobani, Pavel pa se odmakne nekoliko v
 67 X   |             Kaj mi poveste?" prične Pavel, ko sodnikova gospa venomer
 68 X   |                  Gospa! Kdaj?" hiti Pavel. ~"No -- tam gori v gozdu,
 69 X   |           dokler sta onadva blizu. ~Pavel je to slutil in je naglas
 70 X   |        sprožila to govorico?" pravi Pavel, ne da bi kazal kaj razburjenosti
 71 X   |            gospa -- ta ples?" konča Pavel prejšnji svoj opomin. ~Plesala
 72 X   |           Valentin z ženo in Julko, Pavel, učitelj, davkarjevi in
 73 X   |        oddaljeni gostje, spremil je Pavel graščaka, ki je ves večer
 74 X   |           veš, da te ljubim?" šepne Pavel in jo potegne nase ter poljublja
 75 X   |             krenili na drugo stran. Pavel je šel s temi. ~"Lahko noč!
 76 XI  |         Okoli poldne je pristopical Pavel po tlaku, ki je bil narejen
 77 XI  |            sedaj pogostoma shajala. Pavel je pustil družbo v spodnjih
 78 XI  |           tako važnega?" vprašal je Pavel nekoč, stopivši v gorenjo
 79 XI  |            ne bode tako hudo!" meni Pavel in sede oblastno s tlečo
 80 XI  |         mize in steče k adjunktu. ~"Pavel, Pavel, ali me res ljubiš?" ~
 81 XI  |          steče k adjunktu. ~"Pavel, Pavel, ali me res ljubiš?" ~On
 82 XI  |             bilo nikogar več gor in Pavel je šel mimo v spodnjo sobo,
 83 XI  |              kakor bi nekaj pisala, Pavel pa si vžiga ugaslo smotko. ~"
 84 XI  |        grožnjo morda?" hiti Ančka. ~Pavel se vrne in deje nasmehoma: "
 85 XI  |           kje si pa ti zopet tičal, Pavel?" ~"Sv'ete, sv'ete sem dajal!"
 86 XI  |           pošteni svoji naivnosti: "Pavel, spremi jo do hiše, saj
 87 XI  |           mi pa rečemo še eno!" ~In Pavel je potem spremil Vrbanojko. ~
 88 XI  |            je krenil proti domu, le Pavel je spremil notarja slučajno,
 89 XI  |             No -- kaj?" izpregovori Pavel počasi. ~"Sramota -- če
 90 XI  |             adjunkt v divji jezi. ~"Pavel! Ne umejem te! Julka prihaja
 91 XI  |          domov. ~"Prav tako!" sikne Pavel. ~"Le glej, da te Vrbanoj
 92 XII |        kakršno pleteta vam Ančka in Pavel. ~Z najodličnejsim spoštovanjem ~
 93 XII |              Kje je adjunkt? Kje je Pavel?" vzkliknil je Vrbanoj,
 94 XII |          svoje vprašanje. "Ančka in Pavel?" zašepetal je in potem
 95 XII |          skoro ni moči ugovarjati. ~Pavel prečita list in ga nato
 96 XII |           ali ni res?" ~Da je mogel Pavel v tem trenutku vzklikniti: "
 97 XII |       nastane, toda predolga, da bi Pavel vedno gledal na stensko
 98 XII |            Ako tem veruješ" -- hiti Pavel. ~"Molči -- lopov!" ~Ta
 99 XII |          bilo slišati v drugo sobo, Pavel pa jo je pobotal le z divjim
100 XII |         zeleno mizo pred adjunkta. ~Pavel se nekoliko obotavlja, ali
101 XIII|            znanec, nekdanji adjunkt Pavel; od dne pa, ko se je vršil
102 XIII|           zaprto obtoženko, prebira Pavel ovadbo. Zdajci se strese
103 XIII|           in strmeč vanjo -- sodnik Pavel. ~Bila je Anka Vrbanojeva.
104 XIII|             žar, v sodnika predse. ~Pavel sedi s hrbtom proti oknu
105 XIII|        svetovalec je," reče trpko. ~Pavel se ne zgane, pisar pa obsedi
106 XIII|          prime z rokami za glavo. ~"Pavel -- Pavel! Ti -- vi ste?" ~"
107 XIII|         rokami za glavo. ~"Pavel -- Pavel! Ti -- vi ste?" ~"Odvedite
108 XIII|            je šel samo eden: sodnik Pavel. ~Ko je sedel zvečer potem
109 XIII|  usmiljenosti: Mrliče pokopavati!" ~Pavel pa je le na pol čul te besede.