Part

 1 I   |        Novi naš sodnik je Andrej Vrbanoj. V zadnjem telegramu se
 2 I   |       telegramu se bere tako." ~"Vrbanoj? Ej -- ej!" zakličeta sodni
 3 I   |        adjunkt in notar zaeno. ~"Vrbanoj? Kdo je to, kaj je, kje
 4 I   |    pristavil: "Oj, fin mož je ta Vrbanoj! Dobro ga poznam, pa ti
 5 I   |          Groblje imenovan Andrej Vrbanoj! ~
 6 II  |          Nič se ne bojte, gospod Vrbanoj," odgovori deklica, "jaz
 7 II  |       zaostala družba za njima. ~Vrbanoj, kakor ga je nazvala Maruša,
 8 II  |   korakata molče drug za drugim, Vrbanoj bolj skrbeč za žival. nego
 9 II  |        ne hodite z Julko, gospod Vrbanoj?" ~"Zakaj?" ponovi oni,
10 II  |         zakaj?" nasmehne se tudi Vrbanoj in na pol obrne k mladi
11 II  |    storila!" ~"Ne, res ne!" deje Vrbanoj na pol začuden, na pol radoveden,
12 II  |         ste bili zaprti?" vpraša Vrbanoj obradoščen. ~"Prav po nedolžnem!
13 II  |       povem!" ~"Kaj pa še?" reče Vrbanoj z glasnim smehom. ~"Nič
14 II  |                Hvala lepa!" zine Vrbanoj in zopet zardi. ~"Da, da,
15 II  |             Hej, halo!" odgovori Vrbanoj, ne da bi ustavil Sivčka. ~"
16 II  |     Čakajte, da vam vse povem!" ~Vrbanoj je bil resnično radoveden
17 II  |         ker je bil pot širok, in Vrbanoj se ni mogel obrniti tako,
18 II  |          Kam ga je dela?" vpraša Vrbanoj skoro nehote. ~"Kam? Zavrgla
19 II  |        duha tisti beli nagelj." ~Vrbanoj stopa tako hitro, da ga
20 II  |      pota šopek rdečih korčkov. ~Vrbanoj pa je, kakor bi ne znal
21 II  |    Maruša jezično. "Nate, gospod Vrbanoj!" ~Rekši, mu ponudi nabrane
22 II  |         Pavel. ~"Da, da," pohiti Vrbanoj in vtakne šopek za klobuk. "
23 III |          deje prvi adjunkt. ~"-- Vrbanoj!" pristavi z glasnim smehom
24 III |         vsi ste se razšli: ti in Vrbanoj in Julka in vidva! Kako
25 III |          mogoče, zakaj -- Andrej Vrbanoj je stal poleg naju. ~,Haha!'
26 III |        Obrnil sem se za njo, ali Vrbanoj me je siloma potegnil nazaj.
27 IV  |           Ej, nocoj pride sodnik Vrbanoj," odgovori adjunkt Pavel, "
28 IV  |  znameniti Grobljem in okraju. ~"Vrbanoj bode mislil, da je slavolok
29 IV  |         prinesel z voza. ~Sodnik Vrbanoj pa je bil tudi že med vrati,
30 IV  |     Babinem polju?" vrne takisto Vrbanoj in glasen smeh posvetne
31 IV  |      mlaji!" ~"In lepa!" pritrdi Vrbanoj in s tem tudi izgine iz
32 V   |          Prvič je vprašal sodnik Vrbanoj, drugič adjunkt Pavel. Drugo
33 V   |          prvo stalno imenovanje. Vrbanoj je prišel za adjunkta k
34 V   |     družbe, da bi se smelo reči: Vrbanoj se je učil v nji; ne, sam
35 V   |      sprejemala sosedno gospodo; Vrbanoj je bil ondi samo enkrat,
36 V   |      okrajni glavar tukaj!" reče Vrbanoj. ~"Uradni dan je bil!" meni
37 V   |          si ti tudi!" zasmeje se Vrbanoj, kakor bi hotel odmakniti
38 V   |       resno. ~"Hoho!" zasmeje se Vrbanoj, in to tako zaničljivo,
39 V   |        ali zopet spite?" zakliče Vrbanoj v prvo sobo, zakaj onadva
40 V   |  steklenico, da jo novič natoči. Vrbanoj jo prime za roko, z desnico
41 V   |        bilo še nekaj!" nadaljuje Vrbanoj po Ančkinem odhodu. "Videti
42 V   |        sveže cvetove?" zavrne ga Vrbanoj cinično. "Toda pustimo to!" ~
43 VI  |       skoro glasno. "In sedaj ta Vrbanoj!" pristavil je nehote. Obrnil
44 VII |        osrečiti moža, kakršen je Vrbanoj?" ~Pavel je dejal to nekam
45 VII |         jo bil ti prej vzel nego Vrbanoj!" konča razburjeni Valentin. ~
46 VII |  pritrdiš tudi ti, da je ukrenil Vrbanoj nekaj prav neumnega, nekaj,
47 VII |     Zakaj bi ne bil?" ~"Pomisli, Vrbanoj ne bode vedno sodnik tu
48 VIII|          šumelo po Kračevi sobi. Vrbanoj, ki je bil nocoj izjemoma
49 VIII|    ugibali, gospodje?" oglasi se Vrbanoj. "Tukaj nimate izbirati --
50 VIII| sporazumljena dregala s koleni. ~Vrbanoj se je na pol protivil; toda
51 VIII|         proti sredini. ~Ko se je Vrbanoj oženil, udarila je Pavlu
52 VIII|      Dobro, dobro!" razveseli se Vrbanoj. ~Pavel je storil, kakor
53 IX  |        Skoro so bili vsi skupaj. Vrbanoj je držal učiteljico Julko
54 IX  |         Ali ti ni dobro?" vpraša Vrbanoj svojo soprogo, zapazivši
55 IX  |   besedah je povzročil, da se je Vrbanoj zopet naglo obrnil. ~"Jaz?
56 IX  |      bodi nespametna!" zavrne jo Vrbanoj na pol smehoma, na pol nejevoljno.
57 X   |      tako pozno?" vpraša za njim Vrbanoj, sileč skozi gledalce. Prišel
58 X   |          žarelo nje oko v Pavla. Vrbanoj tega ni zapazil. ~"Kdaj
59 X   |        ga imamo vedno!" dejal je Vrbanoj, poslovivši se od ostalih
60 XI  |         skoro vsak dan opoldne. ~Vrbanoj je prihajal pozneje domov,
61 XI  |       vedno slep za to -- Andrej Vrbanoj. ~Časih se je celo zgodilo,
62 XI  |      leti je bilo skoro -- je li Vrbanoj pameten ali neumen, da jemlje
63 XI  |          Pavel. ~"Le glej, da te Vrbanoj kdaj ne nabije!" zavrne
64 XII |          obvestil slepi in gluhi Vrbanoj o tem, kar govore ljudje.
65 XII |    Krasnega jutra je bilo, ko je Vrbanoj, prišedši v pisarno, odpiral
66 XII |      tehniki na svojih načrtih. ~Vrbanoj pogleda najprej v časopis,
67 XII |        sluga. ~Zdajci se vzdrami Vrbanoj kakor iz spanja. ~"Nič,
68 XII | namežiknejo. ~V svoji sobi pa je Vrbanoj zopet strmel na list, katerega
69 XII |          je Pavel?" vzkliknil je Vrbanoj, ko je sluga odšel, in skočil
70 XII |           Pismo, katero je vrgel Vrbanoj iz rok, padlo je pod razpelo
71 XII |         Beri to -- pravim!" veli Vrbanoj z glasom, kateremu skoro
72 XII |            potem pa pristavi, ko Vrbanoj le srepo gleda vanj: "Kaj
73 XII |      dejal vsaj kaj podobnega -- Vrbanoj bi ga bil objel v svoji
74 XII |          je vendarle res!" šepne Vrbanoj. ~"Ako tem veruješ" -- hiti
75 XII |       skala skozi strop med oba. Vrbanoj jo je izbruhnil potihoma,
76 XII |      divjim sovražnim pogledom. ~Vrbanoj stopi k pisalni mizi in
77 XIII|    katerega ime v uradnem listu. Vrbanoj je sedaj svetovalec pri