Part

 1 I   |            pa le ni bilo konca in, ko je po kratkem molku pristavil: "
 2 I   |          ugasnila v zadnji minuti, ko se je razpravljala ta novost. ~"
 3 I   |          notri nimajo vina!" ~Toda ko je Ančka postavila vino
 4 I   |         prijateljstva, v ono dobo, ko je cvetel v mladeniških
 5 II  |            prelepem poletnem času, ko je bila prilika uživati
 6 II  |         meni tega osla!" dejal je, ko se je po kratkem postanku
 7 II  |           za majhnim ovinkom pota, ko se zdajci oglasi Maruša: ~"
 8 II  |         blizu nje? Ali neumni ste, ko mislite, da je res tako
 9 II  |        naprej. ~"Se li spominjate, ko smo bili zadnjič v Rakitni,
10 II  |         miš smo lovili -- in potem ko smo šli domov, bili ste
11 III |         sta bila sedaj v položaju, ko se človeku odpira srce in
12 III |      človeku odpira srce in jezik, ko stopa na dan čisto in resnično
13 III |            spominu, da smo zdajci, ko smo pojedli krompir in mrzlo
14 III |         šopka! Vzdramilo me je le, ko je rekla: ,Sedaj bode dovolj,
15 III |            In v tem tihem ruvanju, ko sem jaz le silil od roba --
16 III |            menda potolažila Julka. Ko smo se vračali domov, govoril
17 IV  |        vzpored s prvim prav tedaj, ko se je adjunkt Pavel pridružil
18 IV  |        tako pozorni in ljubeznivi, ko niti ne veste, kakšen bode
19 IV  |             vpraša Krača naposled, ko nihče drug ne reče ničesar. ~"
20 IV  |            korakov od hišnih vrat, ko ga prisili veseli notarjev
21 IV  |             meni gospod Frančišek, ko se predstavijo drug drugemu,
22 IV  |    znanstev ni bilo najti in, šele ko so prišli po nekovem skrivnostnem
23 IV  |          je bil tudi že med vrati, ko so vstajali adjunkt in davkar,
24 IV  |         najprej segel v roke, toda ko je pozdravil -- in sicer
25 IV  |           ob prihodu Vrbanojevem. ~Ko sta se ločili obe stranki --
26 IV  |      grobeljskemu župniku v slovo. Ko pa je zaropotal voz z dvorišča,
27 V   |            noč. To je bilo takrat, ko je študiral na vseučilišču.
28 V   |        čudim se, da je še ti nisi, ko jo vendar že poznaš toliko
29 V   |         Saj si lahko premislim!" ~"Ko bi vaju ne poznal, prijatelja,
30 VI  |            ki je nastal po cerkvi. Ko je odšel župnik z lece in
31 VI  |            v cerkev navadno tedaj, ko je župnik završeval svojo
32 VI  |             da je pozabil pedalov, ko je pozvonil zvonček ob zakristiji,
33 VI  |            ušesa do ušesa in, šele ko so po naporu cerkvenikovega
34 VI  |           sladkor v čaši. Stoprav, ko je dekla odšla, pogledal
35 VI  |          Ančke!" ~To je še mislil, ko je pil svojo kavo. Nekam
36 VI  |            najbolj vrelo po glavi, ko se je odpravljal z doma. ~
37 VI  |        izroča uradno nadomeščanje. Ko se zvečer oglasi pri Krači,
38 VII |                VII ~Pozno je bilo, ko sta se vračala Pavel in
39 VII |          zasmeje se Pavel na glas, ko Valentin nekoliko prestane,
40 VIII|            odnesel proti sredini. ~Ko se je Vrbanoj oženil, udarila
41 VIII|         rajši nego Vrbanoja. Sedaj ko je bila izgubljena zanj,
42 VIII| pripovedovale, da gospa sodnikova, ko jih je posetila, ni vedela,
43 VIII|         adjunkt prav resnega lica, ko je potihnil prvi šum. Valentin
44 VIII|        vzemi!" zagodrnja le-ta; in ko odmeva smeh vse družbe od
45 IX  |      zaklicala je sedaj glasno in, ko je izpustil, vendar se ni
46 IX  |           zapazivši jo prav tedaj, ko je bilo treba zapaliti ogenj,
47 X   |         vse slavnostno dejanje; in ko se je vršil osnovni zbor
48 X   |          izpregovoriti šele tedaj, ko bode društvo potrjeno po
49 X   |           je, da šele ob enajstih! Ko bi se le kakov tarok dobil!" ~
50 X   |         umel izvrstno in je takoj, ko je nastal najmanjši nered
51 X   |           zadnjem oddelku, in šele ko je oblastno zaklical neizogibni "
52 X   |            odmora za novo zabavo. ~Ko so se uvrščali pari za izprehod
53 X   |       čakala!" izpregovori hipoma, ko Pavel dolgo ne ve ogovora. ~"
54 X   |            poveste?" prične Pavel, ko sodnikova gospa venomer
55 X   |            še živahneje nego prej. Ko so okoli treh zjutraj odhajali
56 X   |        slabosti ne ve ugovora. -- ~Ko so se razhajali, žarilo
57 XI  |           odhaja oče po stopnicah. Ko se pa zaloputnejo spodaj
58 XI  |           strmih votlih stopnicah. Ko vstopi, že sedi Ančka pri
59 XI  |       dobro!" razveseli se Krača. ~Ko adjunkt zopet stopi v spodnjo
60 XI  |            kakor gledalci. Stoprav ko jame eden novič deliti karte,
61 XI  |     zgodilo, da ni slušal soproge, ko je ob pozni uri tožila,
62 XI  |         ono noč pred dvema letoma, ko so praznovali Vrbanojevo
63 XII |            ni moglo biti drugače. ~Ko je Evfemija nekoč ob taki
64 XII |            Krasnega jutra je bilo, ko je Vrbanoj, prišedši v pisarno,
65 XII |         oni akt!" veli sodnik. -- ~Ko se vrne sluga z zahtevanimi
66 XII |              vzkliknil je Vrbanoj, ko je sluga odšel, in skočil
67 XII |           je nehote odtegnil roko, ko ga je že hotel prijeti. ~"
68 XII |       ponovi -- potem pa pristavi, ko Vrbanoj le srepo gleda vanj: "
69 XII |       prestrašen odstopi za korak, ko ugleda njegov prepadli obraz. ~"
70 XIII|          adjunkt Pavel; od dne pa, ko se je vršil oni burni prizor
71 XIII|            bode hitro pri kraju!" ~Ko odhaja pisar klicat slugo,
72 XIII|           Ančka ga ne spozna. Šele ko začuje njega glas, ki pa
73 XIII|           vsega; stoprav na koncu, ko proglasi sodnik, da je zatoženka
74 XIII|          samo eden: sodnik Pavel. ~Ko je sedel zvečer potem v