Part

 1 I   |  nesrečnik, ki je povzročil ves ta nemir in vso razburjenost,
 2 I   |        z manjšim zanimanjem ves ta prizor. Poštar je iztrkal
 3 I   |      pristavil: "Oj, fin mož je ta Vrbanoj! Dobro ga poznam,
 4 I   |   minuti, ko se je razpravljala ta novost. ~"Srečo ima, srečo!
 5 I   |        katero je vrgel slučaj v ta ozki krog, da bi se kdo
 6 I   |          gospod adjunkt!" ~"No, ta je lepa! Odkar sem tu, govorim
 7 I   |         Oskrbnika sta se, sedaj ta, sedaj oni, bavila z Ančko,
 8 I   |        na klop. Tam pa je sedaj ta, sedaj oni obeh oskrbnikov
 9 II  |         Veselki, tako imenujejo ta gradič, bilo je že dolgo
10 II  |   pomikala dalje. ~"Ah, kaj še! Ta je moj! Oh, ti Sivček, ti
11 II  |   tiranje! Glejte, saj ne sluša ta neumna žival in pot je čimdalje
12 II  |        oni suhotno. ~"Hihi! Oh, ta Julka!" zasmeje se deklica. ~"
13 II  |  deklica nekoliko počasno, "ali ta Julka je poredna, zlobna --
14 II  |      pol radoveden, kaj ima pač ta otrok na srcu. ~"Seveda
15 II  |  slovesu pa ji je gospod Pavel, ta, ki je pri Malijevih na
16 II  |        veste li, kaj je storila ta Julka, katero imate za tako
17 III |     trdil adjunkt v svoji šali; ta pa takisto sam ni znal,
18 IV  |     gospodi, ob cesti gledajoči ta redki in zanimivi prizor. ~"
19 IV  |    občina mu vendar napravljate ta slavolok?" ~Krača je bil
20 IV  |     poštar nekam sramežljivo. ~"Ta napis mora izginiti!" jezi
21 IV  |       se smeje vsa družba, "saj ta napis ni odločen sodniku,
22 IV  |       napis ni odločen sodniku, ta je za župnika, ki se nocoj
23 IV  |        je poštar komaj slišal: "Ta je pa srčen, ta se jih ne
24 IV  |        slišal: "Ta je pa srčen, ta se jih ne boji!" ~Gospod
25 IV  |         tja gor v Babino polje, ta jih bode učil kozjih molitvic,
26 V   |       službo -- za avanziranje, ta boj je bil še pred njimi
27 V   |      temu ni vedel, tičal pa je ta razlog zanj edinole v tem,
28 V   |     smeje, Pavel pa jezno gleda ta prizor. ~"Taka deklica,
29 VI  |         v postavljenem obroku. ~Ta novica je udarila poslušalcem
30 VI  |         šlo od ust do ust: "Oh, ta Ančka, ta ima srečo!" -- "
31 VI  |      ust do ust: "Oh, ta Ančka, ta ima srečo!" -- "Ta Krača,
32 VI  |       Ančka, ta ima srečo!" -- "Ta Krača, ta jo zadene!" -- "
33 VI  |       ima srečo!" -- "Ta Krača, ta jo zadene!" -- "No, sedaj
34 VI  |         skoro glasno. "In sedaj ta Vrbanoj!" pristavil je nehote.
35 VII |   zagledal! V tiste črne oči, v ta tanki život? Vrag ga vzemi,
36 VII |        posiljeno nasmehne -- na ta argument mu ni bilo najti
37 VII |       moram reči, da bi mi bila ta deklica všeč; zakaj tudi
38 VII |     kako imenitna gospa bode še ta Ančka! Škoda -- sedaj je
39 VIII|        najslovesneje praznovati ta spomin. Njega besede niso
40 VIII|    menim šolsko zastavo!" ~"No, ta je vendar srečno pod kapom!"
41 VIII|         pristavi Pavel hladno. ~Ta opazka povzroči za nekoliko
42 VIII|      dvoječ doktor-ranocelnik, "ta čast velja nekaj desetakov;
43 VIII|    videti je bilo vendar, da mu ta misel ugaja. Učitelj pa
44 VIII|       to je storilo, da je bila ta prijateljska vez silno tanka.
45 VIII|   poznaš; sploh pa -- čemu hodi ta Vrbanojka zmerom semkaj?" ~"
46 VIII| Vrbanojeva najprej poklicana za ta častni posel," rekel je
47 VIII|       uho, da jo je slišal samo ta, a mož-doktor je imel trdo
48 IX  |     drevili na nasprotno stran, ta dva pa sta stala sedaj sama
49 IX  |         jih je uprizarjal sedaj ta, sedaj oni. Zvečer pred
50 X   |         davkarjevo Evfemijo, in ta okolnost je storila, da
51 X   |   predmeta za razgovor z Ančko. Ta četvorka in vsi slučajni
52 X   |        bilo že žal, da je šla v ta kotiček. In prav v tem trenutku
53 X   |         vem, da bodete molčali! Ta Julka, ta postarna gospodična
54 X   |       bodete molčali! Ta Julka, ta postarna gospodična iz zagoriških
55 X   |      smrečjem in zelenjem kakor ta lopa. ~"I, glejte jo, to
56 X   |   mazurko. ~"Milostiva gospa -- ta ples?" konča Pavel prejšnji
57 X   |        sobico, kamor so bili za ta večer postavili vso opravo
58 XI  |     Vrbanoja. ~"Kaj je?" vpraša ta, pa le še bolj zamišljen
59 XI  |            Kaj bodi?" zavrne ga ta in suče v roki kljukasto
60 XI  |        tuje stvari -- in ako se ta dva bedaka skoljeta ali
61 XII |      teh sorodnikov, prebila je ta ali ona davkarjevih gospodičen
62 XII |         Bila so zgolj uradna in ta je metal na kup, velevši
63 XII |    povsem radoveden, kaj pomeni ta redki poziv k načelniku
64 XII |      Pavel. ~"Molči -- lopov!" ~Ta psovka je padla kakor skala
65 XIII|      zopet za točajko h Krači. ~Ta dva moža si drug drugemu
66 XIII|      prepal je bil videti sedaj ta mož s svojimi globokimi
67 XIII|         sodnika, ali morda tudi ta ne dvoji več o očiti blaznosti