Part

 1 I   |         umrli roditelji. Ljudje so si pripovedovali, da hrani
 2 II  |     nekaterniki te družbe, katerih si vseh doslej še nismo mogli
 3 II  |          je moj! Oh, ti Sivček, ti si moj!" zavrne deklica na
 4 II  |            omenjenih študentov, pa si ni dal braniti. Kot sosedni
 5 II  |           blizu Veselke -- bili so si on, sestra njegova Veronika,
 6 III |            smo se je kar bali; saj si jo poznal sam!" ~"Oh, kolikokrat
 7 III |          Ali se še spominjaš, kako si pritiral onega osla pred
 8 III |         nismo bili tako skupaj! Ti si odšel skoro, menda v nekaterih
 9 III |          cerkvici, razvneti, kakor si rekel, toda molčali smo
10 III |                Res!" reče Ančka in si mane zaspane oči. Vedela
11 IV  |           oče Krača, kaj takega bi si ne bil mislil, da ste tako
12 IV  |    porabivši to ugodno priliko, da si zopet dobi prejšnje duševno
13 IV  |      rečeno, prihod gospodov. ~"Tu si nekoliko odpočijemo!" meni
14 IV  |           pošali se Valentin. "Saj si takoj vedel, da --" ~"niso
15 IV  |      pristavi Andrej. ~"Prislužite si jih, prislužite!" reče gospod
16 IV  | zasmehujočim izrazom na licu. ~"Vi si jih menda tudi še niste,
17 V   |           takisto plemič --" ~"Saj si ti tudi!" zasmeje se Vrbanoj,
18 V   |            je ne vzameš? Vse prste si oblizne!" poroga se Pavel,
19 V   |            zavrne ga Andrej. ~"Saj si lahko premislim!" ~"Ko bi
20 VI  |        vihal svoj nos!" -- "Škrice si bode napravil!" -- "Od samega
21 VII |      izobrazbe; taka bode, kakršno si vzgojiš!" ~"Ako me ljubi!
22 VII |           bi končal stavka. "Menda si pri koncu s svojim modrovanjem?"
23 VIII|          tremi pari nogavic! Morda si ga celo zavaroval za cel
24 VIII|             Gospoda slavna, usojam si vas opozarjati na drugo
25 VIII|           gospe pojdite; Tinče, ki si itak preveč služi, bode
26 VIII|        pravljic ni bilo več. Ančka si je pridobila dobro prijateljico --
27 VIII|          Kar se tiče Ančke, no, tu si ti morda kaj bolje poučen --" ~
28 VIII|        nihče rekel!" ~"Ne vem, ali si pil preveč ali premalo?"
29 VIII|         preveč -- deklet!" ~Davkar si ni mogel več pomagati; hudomušnemu
30 IX  |          razpela svojo pahljačo in si hladila vroče lice; a takoj
31 IX  |      ganila z mesta, nego z rokami si zakrila obraz in glasno
32 IX  |           prej?" ~Gospa Vrbanojeva si je naglo otrla solze in
33 IX  |            počitke, privojevali so si bili takisto večinoma vsak
34 IX  |          ker je šla igra na to, da si vsak izmed igralcev ujame
35 IX  |            ona malomarno. ~"Preveč si se utrudila!" meni on in
36 IX  |        devico, tisto -- učiteljico si ujel, tisto si moral ujeti!" ~"
37 IX  |          učiteljico si ujel, tisto si moral ujeti!" ~"Ančka, ne
38 IX  |            pol nejevoljno. Akotudi si je v prvem trenutku rekel,
39 IX  |         druge gospe! Zakaj -- čemu si me pa vzel? Nisi li vedel,
40 IX  |            Ančkine: "Zakaj -- čemu si me pa vzel?" ~Vendar ni
41 X   |          navzočen in prvo kadriljo si je bil izprosil notar pri
42 X   |           iz sosedne sobe, kjer so si starejši gospodje s pivom
43 X   |           vmes z opazkami; natikal si je rokavice, šepnil nekoliko
44 X   |          vso svojo vednost, katero si je bil nabral po dunajskih
45 X   |        bili, toda le toliko, da so si želeli kratkega odmora za
46 X   |           pristavi notar, otirajoč si pot s čela. ~"Tebi je vroče,
47 X   |          končnem urnem plesanju in si je venomer pahljala vroče
48 X   |           so vanj in v ona, ki sta si ga izbrala, leteli vsi postranski
49 X   |       zagoriških hribov, izmislila si je nekaj! Glejte, kako ste
50 X   |        njiju tihi razgovor, vendar si ne upa izpregovoriti, dokler
51 X   |      tresel in iskala je robca, da si otre solze, katere ji je
52 XI  |             Kaj ti je -- Anka? Ali si bolna?" ~"Kaj če biti? Pusti
53 XI  |        večerje, ampak naročila sta si jo tukaj. Sodnik je tarokiral
54 XI  |          bi nekaj pisala, Pavel pa si vžiga ugaslo smotko. ~"Ti
55 XI  |          oglasi se notar: "No, kje si pa ti zopet tičal, Pavel?" ~"
56 XI  |      nekoliko neodločnosti, katero si je izkoristil njega nasprotnik. ~"
57 XI  |          jaz ne vem, kako prijazen si ti Julki? Ti si se ž njo
58 XI  |           prijazen si ti Julki? Ti si se ž njo celo vozil do Zagorice,
59 XI  |       vrgel za njim, toda premisli si. ~Prismoda! Čemu se pa vtika
60 XI  |           dogodkih, toda premislil si je in odložil stvar za drugič. ~
61 XII |    gospodičnam veselje, kakršno so si sploh mogle misliti. Nebrižni
62 XII |             teti in Evfemija pa so si mele roke in kričale: "Oh,
63 XII |           vse ugiblje, naposled pa si tudi vsi sporazumno namežiknejo. ~
64 XII |      Prečastiti gospod sodnik. Ako si domnevate, da ste prvak
65 XII |            sem!" ~Nekoliko pozneje si stojita nasproti: sodnik,
66 XIII|      točajko h Krači. ~Ta dva moža si drug drugemu nista bila
67 XIII|          dasi mu je bilo, kakor bi si zasajal pri vsakem vprašanju