| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Janko Kersnik Jara gospoda IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Part
1 I | se čuli glasni vzkliki "A-a-a!" in "Ej, ej, ej!", celo " 2 XI | misel, da bi opazoval te adjunktove shode s soprogo sodnikovo. 3 I | ki je zvenel iz zadnjih adjunktovih besed. ~"Je li oženjen?" 4 XII | notarjeve, spremljevanje adjunktovo, sestanki pri Krači, domači, 5 IX | smehoma, na pol nejevoljno. Akotudi si je v prvem trenutku rekel, 6 XII | vedno uravnava zavitke in akte uradnih dopisov in sodnik 7 XII | gospod adjunkt! Evo vam aktov." ~Rekši vrže ves zavitek 8 XII | obotavlja, ali bi segel po aktu ali ne; naposled vzame akt 9 III | Tinče. ~"Res; toda semper aliquid haeret -- in tudi taki, 10 IV | svoj enakomerni "b'em-b'am" in vmes pritrkava spretni 11 VIII| zagotovljena njegova in Ančkina udeležba pri namerjani slavnosti. ~ 12 IX | napravile zadnje besede Ančkine: "Zakaj -- čemu si me pa 13 V | nekaj!" nadaljuje Vrbanoj po Ančkinem odhodu. "Videti je nepokvarjena, 14 III | se notar. ~"Naj pride; z Andrejem ali s komerkoli se zaradi 15 III | zdajci prikazal, meni kakor angel iz neba, stric Pepe in naju 16 XII | priljubljena misel, da bi se anonimnim potom obvestil slepi in 17 VII | posiljeno nasmehne -- na ta argument mu ni bilo najti hitrega 18 VII | takoj! Andrej brez dvojbe še avanzira; svetovalec bode, morda 19 V | obstanek, za prvo službo -- za avanziranje, ta boj je bil še pred njimi 20 IV | veličastno svoj enakomerni "b'em-b'am" in vmes pritrkava 21 IV | častiti gospod, niti tu niti v Babinem polju?" vrne takisto Vrbanoj 22 IV | vendarle rad, bode li Krača babinopoljskega gospoda sprejel oficialno, 23 VI | je od okna in nejevoljno bacnil par neosnaženih čevljev 24 III | duhovita, da smo se je kar bali; saj si jo poznal sam!" ~" 25 VIII| ustanovitev gasilnega društva -- banket --" pristavi Pavel. ~"Zvečer 26 XIII| svoj šal, čigar prvotne barve ni več moči zaslediti. Samo 27 I | sorodnikov, da se časih bavi tudi s pisateljevanjem in, 28 I | se, sedaj ta, sedaj oni, bavila z Ančko, sedečo pri peči 29 XIII| Kaj ste sedaj? S čim se bavite?" ~"Točajka sem." ~"Točajka 30 II | Golovo pred njim. Gospe so baš razmotrivale zadnje novosti, 31 XI | stvari -- in ako se ta dva bedaka skoljeta ali uničita -- 32 XIII| prsti -- vse priča o nje bedi. Mraz jo trese in zavija 33 VI | obraščenih brd lesketale bele stene posamičnih hiš. Prizor 34 II | dal tudi nagelj, toda -- belega. In veste li, kaj je storila 35 II | skozi gosto vejevje gor na belo cerkvico kremensko. ~ 36 IV | podlagi pozdrav, sestavjen od belo-modro-rdečih črk: "Mir tej hiši in vsej 37 X | dijaki, "vrgli" slovesni "benedictus" -- kakor se pravi v pevskem 38 XIII| davkarjem, notarjem in domačim beneficiatom, omenil je zadnji zadovoljnega 39 XIII| ob zidu, kamor so devali berače in brezdomovince. Za pogrebom 40 XIII| ovadbo. Zdajci se strese in beročemu obtiči pogled na mestu, 41 VIII| in čul je vse dejanje in besedovanje ob miznem okrožju in čutil 42 VII | skrivne grehe teh krčmarskih beznic, po katerih se moramo klatiti, 43 VIII| mirno, izobraženo ženo ji je biló najboljša šola. Prav iskreno 44 VIII| večkrat prihajal k notarjevim. Bistro oko gospe Malijeve je skoro 45 II | gospodov, večinoma študentov, bivajočih na počitkih v bližnjem trgu 46 III | ponesrečen brat gospe Orlove, bivši častnik -- nikdar nisem 47 VIII| zastava se tudi hitro kupi -- blagoslavljala se bode tudi -- ampak --" 48 IX | zastave, katero bodo jutri blagoslavljali. ~Adjunkt prinese urno kozarec 49 VIII| mogel mirovati. ~"Torej -- blagoslavljanje šolske zastave, zabijanje 50 XIII| prepričana, da imata posla z blazno žensko, stojita ji že vsak 51 XIII| ta ne dvoji več o očiti blaznosti te zatoženke. ~"Zakaj niste 52 V | nikdar v kroge, kjer vlada blažilna moč izobraženih žena, in 53 III | Marušo ter pozvedel iz nje blebetanja, da je bilo nekaj ljubezni 54 X | mislite več na Minčetovo blebetanje! Čakajte, sam ga vprašam, 55 XII | sluga zre strahoma na njega bledi, prepali obraz. ~"Gospod -- 56 XIII| Bila je Anka Vrbanojeva. Bledo, malone starikavo lice, 57 X | učiteljski par se zopet bliža, in dasi ni bilo verjetno, 58 VIII| VIII ~Imeniten dan se je bližal Grobljanom. ~Več mesecev 59 X | in postarnim graščakom iz bližine. ~Kadriljo je vodil eden 60 XI | starec in iztika po predalih bližnje omare. ~"Gospa menda skoro 61 II | bivajočih na počitkih v bližnjem trgu ali sosednjih selih 62 IX | znanci za majhen izlet na bližnjo trško gorico, kjer se je 63 III | Orlovi smrti Veselka pod boben. Gospa je kmalu umrla, Marušo 64 XI | kladiv, na pol zveneč, na pol bobneč -- kakor sladka nadeja -- 65 XIII| pod hišo, in iz doline so bobnela fužinska kladiva -- Prav 66 IX | Nekam neumeven, toda silno bodeč mu je bil še vtisk, katerega 67 IV | sedaj ono, končno pa se bodeta z gospodom dogovorila zaradi 68 X | srečno zvršil, potem pomagal bodoče gasilce miriti in sedaj 69 XIII| Da, kaznivo je!" ~"Za Boga!" ~Prijela se je ob mizo. ~" 70 VI | napravil!" -- "Od samega bogastva ne bode vedel, kje bi se 71 VI | kadar ga zasrbi!" -- "I, kaj bogastvo? Šteti bode moral, šteti; 72 XIII| Ne, ne, to ni mogoče! Bogzna, koliko jih je tega imena!" ~ 73 X | šetajoče dvojice, in to nekam bojazno, kakor bi ji bilo že žal, 74 XIII| enkrat pogleda hlastno in boječe po sobi, potem upre svoje 75 V | tesnoba, ki stiska vojaka pred bojem. In boj, pravi boj za obstanek, 76 IV | tem tudi izgine iz družbe bojeviti duh, katerega je vcepil 77 II | čimdalje slabši!" ~"Nič se ne bojte, gospod Vrbanoj," odgovori 78 XIII| bržkone ima vročinsko bolezen, v deliriju je. Sodnik ukaže 79 VIII| boj. ~Čutil je tudi, da mu boljša polovica let, prisojenih 80 V | čimdalje bolj mrzil druge boljše gosposke družbe. V obližju 81 XIII| priučila -- za točajko! Za kaj boljšega nisem bila!" ~Govorila je 82 V | vznesitosti, češ: "Vendar sem boljši od vas vseh in več nego 83 VIII| pol nejevoljno, jaz vem boljšo kumico: sodnikovo gospo! 84 XIII| še! Na Dunaju sem bila v bolnici, denarja nimam in tako moram, 85 XI | sobi so mešali karte, in bori vinarji, za katere so igrali 86 V | Kremenu? -- Oh, seveda! Kakšen božji volek je bil! Med drugimi 87 IV | učil kozjih molitvic, ne pa božjih!" ~In rekši je pomenljivo 88 VIII| tem, da bode s slovesno božjo službo, s pokanjem topičev 89 II | kje imaš Sivčka?" zavpije bradat gospod, kateri je za drugim, 90 II | gospodičen. ~"Ne, ne, Tinče," brani mu Maruša, "vi ste preneusmiljeni! 91 VI | in tam so se z obraščenih brd lesketale bele stene posamičnih 92 II | vkreber proti obraščenim brdom, vstajajočim za gradičem. 93 VIII| in vestno plavati blizu brega, kateri pa, kadar ga slučajen 94 VIII| trdno in vestno plaval ob bregu samčevem, slučajnega valčka 95 XIII| kamor so devali berače in brezdomovince. Za pogrebom je šel samo 96 III | danes, danes, ha ha -- kako brezumno se mi vidi vse to! In ona, 97 XIII| Menda ne," deje ona z bridkim zasmehom. ~"Kaj ste sedaj? 98 V | se je šetal, mi se nismo brigali zanj, mlajši je bil od nas, 99 XIII| kakor bi je vse to nič ne brigalo; saj tudi ne umeje vsega; 100 XII | dejal malomarno: ~"Ali se brigaš za tako klepetanje -- za 101 VI | knjigi začetka sv. maše in je brskala zadaj med litanijami; najrajši 102 IX | kaj znam?" ~Vse to je kar bruhalo iz nje, tiho, polglasno, 103 IX | Tako je šlo očitanje bruhoma vanj, on pa je stal poparjen, 104 IX | Nikdar ne!" ~"Oh, gotovo!" ~Z brzim skokom je bil preko nizkega 105 XII | časopis, kaj poročajo zadnji brzojavi, potem prečita prvi stavek 106 X | napravljena od smrečja in bršljana majhna lopa. Dva stola sta 107 X | telesa na surovo obtesane, z bršljanom preprežene deske, kar seveda 108 XIII| ona ženska hudo zbolela -- bržkone ima vročinsko bolezen, v 109 XII | fantazija, v tem oziru vselej bujna, in malovaška zlobnost. ~ 110 XII | sedaj mu rasto v spomin -- bujno in košato kakor koprive 111 II | družba po gorskem kolovozu; bukev in kostanj sta širila košate 112 II | srečavamo v prelepih, z bukovino poraščenih dobravah dolenje 113 III | na vam nasprotni strani. Bukve in smreke so rasle tam in 114 XII | pristavi: ~"Lepo je, lepo, samo burja se nekoliko sili!" ~"Dajte, 115 XIII| dne pa, ko se je vršil oni burni prizor med njim in Vrbanojem, 116 III | v starodavne šampanjske buteljke -- da smo hipoma pogrešili 117 XIII| še tesneje okoli ramen. ~"C. kr. sodni svetovalec je," 118 IX | pojdi zopet tja; težko te že čaka!" hiti Vrbanojka. ~Sodnik 119 VII | vzgojo, nravnost --" ~"Čakaj, pomagam ti!" deje Pavel 120 X | lice. ~"Težko sem vas že čakala!" izpregovori hipoma, ko 121 II | nikar tako urno. In potem so čakali sprednji, smejoč in glasno 122 X | vsakomur na prvi poskus. ~Čakalo pa je že več drugih plesalcev, 123 X | sosedu. ~"Jaz? Ničesar! Čakam samo, da mi kaj poveste. 124 XII | zapisnikarju. Potem seže po časnikih, a tu leži pod zavitkom 125 XII | Vrbanoj pogleda najprej v časopis, kaj poročajo zadnji brzojavi, 126 XIII| kazenskih obravnav; razžalitve časti in vlačugarstvo, oni redni 127 VIII| najprej poklicana za ta častni posel," rekel je adjunkt 128 III | brat gospe Orlove, bivši častnik -- nikdar nisem rad videl, 129 VI | vlival kavo na sladkor v čaši. Stoprav, ko je dekla odšla, 130 VIII| si ga celo zavaroval za cel tisočak?" ~"Ne jezi se, 131 X | notar, otirajoč si pot s čela. ~"Tebi je vroče, Valentin," 132 X | izredno požrtvovalno izpraznil celó svoje zasebno stanovanje 133 II | dalje z obloženim oslom na čelu. ~Vtem se mi lahko zložno 134 XI | davkarja, kakor bi se imela v čem sporazumeti, zadene pa ob 135 III | razburjenosti nekaj v glavo, o čemer sem premišljal šele pozneje, 136 VIII| pokanjem topičev in z "ofrom za cerkvene potrebe" vse opravljeno; 137 VI | je bila naloga peti bas v cerkvenem zboru. Med kmetskim ljudstvom 138 IV | in vmes pritrkava spretni cerkvenik s srednjim in malim zvonom, 139 VI | bilo brez pomena, zakaj cerkvenikov pomočnik, ki je vlekel mehove, 140 VI | in, šele ko so po naporu cerkvenikovega pomočnika zapele orgle, 141 IV | vestnem in izkušenem pomočniku cerkvenikovem. ~Adjunkt Pavel je mnogokrat 142 VIII| premajhna, da je ostala samo med cerkvenimi stenami in se končala zvečer ~ 143 III | in jaz sva hodila okoli cerkvice, čitala na belih stenah 144 III | smo vsi zopet h kremenski cerkvici, razvneti, kakor si rekel, 145 II | gosto vejevje gor na belo cerkvico kremensko. ~ 146 III | Pepe kuril na ravni pod cerkvijo in pekel krompir, kako smo 147 II | tudi ne misliš in ne veš, česa je treba! Stric bi nam lahko 148 XIII| Veličanstva, presvetlega cesarja --" kakor to zahteva zakon 149 VI | visokozvenečenih frazah o iskrenem čestitanju in prijateljstvu, vpilo 150 IV | hlapcih in pomagačih, ki so ob cestnih jarkih postavljali dva mogočna 151 VIII| zasmeje se Pavel. "Jaz često ugibljem kaj drugega. Gospoda 152 VIII| katera je bila, kakor so čestokrat poudarjale, pokrita z najnovejšo 153 I | napeto situacijo, "še pol četrtinke!" ~"To je osminka!" meni 154 II | dolenje Kranjske malone vsako četrtinko ure, zbrala se je precejšnja 155 VIII| govoril," zakriči adjunkt. ~"Četudi!" deje Valentin. ~"Potem 156 X | za razgovor z Ančko. Ta četvorka in vsi slučajni dogodki 157 X | čakal, da bi bilo že konec četvorki. Čakal pa je dolgo, zakaj 158 IV | je pomenljivo namignil s cevjo svoje pipe. ~Zunaj pa je 159 VI | nejevoljno bacnil par neosnaženih čevljev izpod nog. ~"Zavidam mu 160 X | oblastno zaklical neizogibni "chassécroisé" -- slovenščina ga je tu 161 XIII| zasmehom. ~"Kaj ste sedaj? S čim se bavite?" ~"Točajka sem." ~" 162 VII | ljubezni, katera mora biti čista, brez vsakega egoizma, vcepljena 163 III | in jezik, ko stopa na dan čisto in resnično čustvo, katerega 164 XII | oni usodni list in novič čita njega vsebino, vzkipi mu 165 I | večerno družbo: ~"No, le čitajte! Novi naš sodnik je Andrej 166 IV | vezala slavolokova stebra, in čital na srebrno-zlati podlagi 167 III | sva hodila okoli cerkvice, čitala na belih stenah imena in 168 IV | res stoji Julka. ~Častiti čitatelji naj oproste, ako precej 169 VII | se je naučila pisati in čitati za silo, ki sešteje nekaj 170 II | udeleževal se kot "pasiven član" vseh zunanjih nastopov 171 I | okrajni ranocelnik, ostala člana vse družbe, gledala sta 172 VIII| Kje dobiti denar?" ~"Kje člane?" ~"Vse, vse -- ako se le 173 XII | prečita prvi stavek uvodnega članka, nato šele seže po pismo. ~ 174 VIII| nebrižnega in vendar strastnega človeka. Podoben je bil plavaču, 175 III | sedaj v položaju, ko se človeku odpira srce in jezik, ko 176 VIII| polovica let, prisojenih mu po človeški previdnosti, polagoma poteka; 177 XI | skoljeta ali uničita -- jaz ne črhnem ni besede več! Kaj mi do -- 178 VI | treba, tako tudi danes ni črhnil besedice, ampak pazno je 179 IV | sestavjen od belo-modro-rdečih črk: "Mir tej hiši in vsej fari!" ~" 180 I | reče deklica, toda izpod črnih obrvi se ji zalesketa nekaj 181 I | zahtevano vino. ~Bila je črnooka in temnolasa deklica, nekako 182 II | Mate in se obrne v breg, ču deč se košatemu kostanju, 183 IX | Da se le ti nisi!" ~Nekov čuden naglas v teh besedah je 184 V | zveni iz njega besed. ~"Samo čudim se, da je še ti nisi, ko 185 VIII| ona -- čudom se je bilo čuditi -- nataknila na glavo prav 186 VIII| zadoščenje. Bil je sploh čudna zmes lahkoživega in vendar 187 VIII| praznike in katerega je ona -- čudom se je bilo čuditi -- nataknila 188 IV | kar za -- dva! Ti, Minče, čuj -- glej ga, saj nima ušes -- 189 XI | vedno na uho, ali se ne čuje morda zopet korak na stopnicah 190 XI | zavlada v sobi; ostala dva čujeta le, kako odhaja oče po stopnicah. 191 VIII| premalo!" pošali se notar. ~"Čuješ li, prijatelj davkar?" vzklikne 192 IV | prejšnje duševno ravnotežje. ~"Čula sem, da pride nocoj," deje 193 I | brez sape, potem pa so se čuli glasni vzkliki "A-a-a!" 194 XI | ženo. Toda to so bila le čustva, katerim ni dal nikdar duška. ~" 195 II | dati duška nekemu tesnemu čustvu, jel klicati nazaj."Hoj, 196 XIII| začudeno, kakor bi instinktivno čutila, da to vprašanje z vso obtožbo 197 XI | prvega do zadnjega; vsi so čutili, slutili, da, znali, kje 198 I | prijateljstva, v ono dobo, ko je cvetel v mladeniških srcih "lipov 199 II | utrgala nekaj korčkovih cvetov in jih vtaknila za pas. 200 V | Oh, kje pa najdeš sveže cvetove?" zavrne ga Vrbanoj cinično. " 201 III | mrzlo pečenko ter pili tisti cviček, ki je bil zaradi imenitnosti 202 VIII| lahko prepričati. Bog ti daj srečo, ljubica moja, da 203 XI | Pavel?" ~"Sv'ete, sv'ete sem dajal!" meni adjunkt in izpije 204 X | dogodki med plesom pa so mu dajali najbližje gradivo, in pedantična 205 VIII| poleg tega pa svojemu životu dajati vsega, česar je vajen. In 206 II | povem vam: zapreti me je dala -- tri ure zapreti! V gorenji 207 IV | Videti je zadovoljna!" ~Dalj govoriti ni bilo moči, zakaj 208 XI | sedaj zlezejo preko lune; iz daljne, gorenje soteske sem pa 209 I | Z očetom Kračo je bila v daljnem sorodstvu in pri njem že 210 I | podedovanega imetja, nekaj daljnih sorodnikov, da se časih 211 V | Julka v tem okraju, toda daljšega pomenka o nji še ni bilo 212 V | neprijetnega, kar se nocoj ni dalo več izbrisati. ~ 213 X | potolažili vsi s tem, da so današnje volitve le začasne in da 214 VII | nista mogla izgovoriti o današnjem dogodku, tako važnem za 215 XII | fužinah -- ono pravdo -- današnjo komisijo -- to opravite 216 XIII| vse ono, kar mora nositi dandanes služeč človek črno na belem 217 VI | pozabivši svoj posel, vedno še z davčnim eksekutorjem, kateremu je 218 X | storila, da so bili vsa davkarjeva družina in njih znanci kar 219 X | velelni jezik. Plesal je z davkarjevo Evfemijo, in ta okolnost 220 IV | začutil potrebo, poseči v debato in izpregovoriti o novem 221 IV | vrgel na zadnjo klop v kotu debel plašč, dežnik in kovček, 222 IX | slonečo zadaj planote ob debeli hruški. Ondi je bila nekoliko 223 IV | obeljenih smrek, obpeti z debelimi verigami, podpirali težki 224 II | Mate in se obrne v breg, ču deč se košatemu kostanju, ki 225 IX | kakor bi karal porednega dečaka. ~A tukaj je slabo naletel. ~" 226 IX | mladega gozda, tihega in dehtečega, kakršen se kaže le na jasni 227 VIII| čustvo, tajno in neopisno, dejalo mu je, da bi Ančka imela 228 X | tolpa Kračevih hlapcev in dekel, vsa za maknjena v tuji 229 III | imel svoj izgovor; naša dekleta so ugibala to in ono, ali 230 I | oskrbnikov hotel imeti poljub od deklice. Dobil ga nocoj ni nobeden. 231 II | in na pol obrne k mladi deklici svoje lice, kažoče lahko 232 III | le ono vitko ljubeznivo deklico in najsi mi je nasmehoma 233 IX | kaj neki? Kaj se bodeš delal? Saj veš, s kom se trudiš 234 III | novo šolo in treba je bilo delati pogodbe in mimo vsega -- 235 XIII| ima vročinsko bolezen, v deliriju je. Sodnik ukaže poslati 236 XI | Stoprav ko jame eden novič deliti karte, oglasi se notar: " 237 XIII| Dunaju sem bila v bolnici, denarja nimam in tako moram, hočem 238 VII | je treba takemu možu. O denarju ne govorim -- on je, kar 239 X | francoščina pa vsem -- deseta. Jurist-reditelj pa je bil 240 VIII| doktor-ranocelnik, "ta čast velja nekaj desetakov; ne vem, ne vem!" ~"Res 241 IV | saj nima ušes -- Minče! Deska mora na levi strani nekoliko 242 X | z bršljanom preprežene deske, kar seveda ni povečalo 243 IV | na glas. ~Pavel je zrl na desko, ki naj bi vezala slavolokova 244 IV | velel je krčmar in hlapci ob desnem in levem mlaju so potisnili 245 II | širila košate svoje veje na desni in levi strani; pot pa je 246 X | ampak sklenjene roke -- nje desnica in njega levica -- govorile 247 I | je med vrati in vihtel v desnici najnovejšo številko uradnega 248 XIII| v kotu ob zidu, kamor so devali berače in brezdomovince. 249 X | je bila mnogim kadrilja deveta vas, francoščina pa vsem -- 250 X | Vse je šlo gladko in okoli devete ure so že plesali prvo kadriljo. ~ 251 IV | klop v kotu debel plašč, dežnik in kovček, katerega je prinesel 252 II | domače doline, čigar vrhunec diči majhna podružnična cerkev. 253 III | tikanje ure v prednji sobi in dihanje Ančke, ki je bila zaspala 254 II | sin pl. Malijeve, tudi dijak in sošolec omenjenih študentov, 255 II | korakov za vseučiliškega dijaka kmetskega rodu. ~"Gospodična, 256 X | nekaterimi manj izurjenimi dijaki, "vrgli" slovesni "benedictus" -- 257 II | bila prilika uživati zlasti dijaške počitke. Studiozov je bilo 258 III | slabo brlela; gost tobakov dim ji je jemal zadnjo moč, 259 IX | pedi kvišku in ugasnil v dimu, ki se je krožil na široko 260 VIII| razgovora s soprogo. Vse ga je dirnilo nekam neprijetno. ~"Bodemo 261 II | so ji beli -- ljubši?" ~"Diše vsi enako. Zakaj ni takisto 262 XI | Zapišite še, da bode v osmih dneh zarubljen, ako ni zadovoljen 263 III | bil sam pred nekaterimi dnevi! Ne da bi ne bil vedel, 264 I | trgovca, ki sta navzlic dnevni konkurenci vendar sleherni 265 V | in v živahnem razgovoru o dnevnih dogodkih so minevali večeri. 266 XII | a tu leži pod zavitkom dnevnika še drobno pisemce. Naslov 267 XIII| je zapisano domovinstvo, doba in vse ono, kar mora nositi 268 IV | prekoračila trideseto leto svoje dobe, in edino to je morda tako 269 XI | tistem času pri oknu. ~"Dober dan, milostiva gospa!" zaklical 270 IV | Ej, pravega ptiča so dobili tja gor v Babino polje, 271 I | točajka. ~"Novega sodnika dobimo, Ančka," zakliče adjunkt, 272 V | bilo več; plača, katero je dobival v prvih letih svojega službovanja, 273 I | prvega prijateljstva, v ono dobo, ko je cvetel v mladeniških 274 II | prelepih, z bukovino poraščenih dobravah dolenje Kranjske malone 275 VII | zvonove", tam iz nasprotne dobrave, kjer so odšli po stranskih 276 X | tja in sem in vse je bilo dobre volje. ~Tudi Pavel je posegal 277 VI | VI ~Dobrega pol leta pozneje je grobeljski 278 XI | adjunkt! Morda ste tako dobri, da ji poveste, kako naj 279 X | naposled obšla nekova tajna, dobrodejna veselost. Tihi in glasni 280 II | zveni očetovska ljubezen in dobrodušnost. "To je tvoj referat, Maruša, 281 X | na svetu, ampak vse zgolj dobrovoljna veselost, nocoj pa le čustvo 282 IV | našemu sodniku!" vzklikne dobrovoljno in poskuša zatreti hudomušni 283 I | slovenski!" hiti notar, ki je docela prevzel nalogo interpreta, 284 XII | domači vasi, zabeljene z dodatki, kakor sta jih porajali 285 I | sodnik je tičal v vseh kotih. Dognali so skoro, kar je bilo še 286 III | ljubi Tinče, sedaj veš tisti dogodek! ~Prišli smo vsi zopet h 287 V | na počitkih, samo onega dogodka na Kremenu, o katerem je 288 IV | pa se bodeta z gospodom dogovorila zaradi tedenskega mesa in -- 289 II | ga Sivček in Maruša komaj dohajata. ~"I -- gospodična Maruša," 290 II | nekoliko dalje, tako da ga dohitita šele po kratkem teku, dočim 291 IV | prirodnem zakonu na red dohodki in plače te ali one župe, 292 IV | to svoje mišljenje hotel dokazati ob raznih prilikah. Zato 293 XI | omare. ~"Gospa menda skoro dokonča!" pravi adjunkt in počasi 294 VIII| vem, ne vem," meni dvoječ doktor-ranocelnik, "ta čast velja nekaj desetakov; 295 X | drog šolske zastave se je doktorju-ranocelniku pripetila nesreča, da se 296 II | bukovino poraščenih dobravah dolenje Kranjske malone vsako četrtinko 297 III | dobro ali slabo doli na Dolenjskem. Saj veš, kako smo se tudi 298 VIII| nagajivosti ali pa mu je dolgčas! Resnega ni nič; ti Pavla 299 XII | zlobnost. ~Evfemiji se je po dolgem času zopet ponudila prilika, 300 X | začnemo pušiti?" vpraša očito dolgočasen. ~"Ne vem! Tinčeta treba 301 XIII| nekoliko nestrpno, potem je dolgočasno narekoval zapisnik, sodbo 302 II | Vtem pa je bila nekoliko dolgopeta deklica že v veži in na 303 II | nedolgo urezal spremljevalec. Dolgouhec res skoči nekoliko dalje, 304 X | in točno, kakor je bilo določeno. Nekoliko malotnih nezgod 305 VI | bode moral, šteti; saj je dolžan tisti Ančki!" -- "Pa pri 306 VI | smejala tako ljubko. ~"Tu en dom, tam zopet drugi, tu žena 307 IV | gorenji konec mize poleg domačega župnika. ~"Ali nisi videl 308 XIII| med davkarjem, notarjem in domačim beneficiatom, omenil je 309 VIII| kumico: sodnikovo gospo! Domačinka je, najmlajša med našimi 310 XI | gospo imel še vedno kakor za domačo hčerko -- in ondi je urejala 311 XII | šumelo po glavi. Nato se domisli raznih zbadljivih opazk, 312 XII | Prečastiti gospod sodnik. Ako si domnevate, da ste prvak v Grobljah, 313 XIII| potem na prisilni odgon v domovino, skloni se preko mize in 314 XIII| mesta, kjer je zapisano domovinstvo, doba in vse ono, kar mora 315 VIII| tu se je vsakdo z majhnim doneskom odkupil enkrat za vselej; 316 XII | klepetanje -- za take nesramne dopise?" ~Kratka tišina nastane, 317 XII | zavitke in akte uradnih dopisov in sodnik deje, malomarno 318 XIII| danes je kazalo, da bode ves dopoldanski posel nekoliko kazenskih 319 XIII| pa vse to bode končano dopoldne!" ~"Da se vidiva!" ~"Zbogom!" ~ 320 VI | da ima za nekaj tednov dopust in da njemu izroča uradno 321 IV | liberalcih; toda domači župnik ni dopuščal, da bi se razgovor poostril. ~ 322 XII | sodnik vselej one že malone doslovno priučene in privajene opomine, 323 IV | zavitku; prosim, da se mi dostavi ekspresno!" ~Smeh je bil 324 I | položaju. ~"Hm -- stanovanj dosti!" reče kontrolor. ~"Na izbiro!" 325 VIII| gospemi in žena najvišjega dostojanstvenika, kar jih imamo v trgu -- 326 V | roko! In najsi je še tako dostojna in poštena, vendarle je 327 X | da se slavnost vrši toli dostojno, kakor je to mogoče v Grobljah. 328 V | se je z nocojšnjo opazko dotaknil tega kočljivega spomina. ~" 329 VII | bode treba ožje družabne dotike s kolegi, vrstniki in njih 330 X | Valentin," deje adjunkt, "dovoli da spremljam gospo! Dovolite 331 X | veselost. Tihi in glasni dovtipi so leteli tja in sem in 332 IX | njega; tako vsaj se mu je dozdevalo. ~"Le pojdi, pojdi zopet 333 XI | bil notar, če je zakričal dozdevno uspešen "kontra", in kako 334 II | spremljevalec Julkin, ki ju je došel prvi. ~"Vam se pač nič, 335 VIII| tudi poznaš še malo žensk, draga moja!" ~"Gotovo ne toiliko 336 II | pevajoč za njim. S šibico je dražila in gladila osla po hrbtu. ~ 337 VIII| sta se tiho sporazumljena dregala s koleni. ~Vrbanoj se je 338 XI | poleg sodnika, hoče z nogo dregniti nasproti sedečega davkarja, 339 IV | verigami, podpirali težki drevesi. Tako se je za nekaj stopinj 340 IX | podila vsa družba. ~Oni so drevili na nasprotno stran, ta dva 341 II | ena soproga Orlova, tiha, drobna ženica, ki je že navsezgodaj 342 XII | pod zavitkom dnevnika še drobno pisemce. Naslov je njegov, 343 X | zabijanju žebljev v pozlačeni drog šolske zastave se je doktorju-ranocelniku 344 IV | korakov naprej velikanske drogove, ki so sredi obeh obeljenih 345 XIII| Grobljah in zvedela sta drug o drugem le tedaj, kadar je bilo 346 VIII| Krači mu ni več godilo, drugje še manj; zato je ostal sicer 347 VII | in tam mu bode treba ožje družabne dotike s kolegi, vrstniki 348 VII | bodisi splošni, bodisi samo družabni." ~"Napačno sodiš, dragi 349 V | imponirala s svojo splošno in družabno omiko. -- ~"Zakaj se pa 350 IX | svojem grmu. Bil je brez družice in, ker je šla igra na to, 351 X | da so bili vsa davkarjeva družina in njih znanci kar vneti 352 VII | kolegi, vrstniki in njih družinami: kako bodo gledali to neveščo 353 II | vseh zunanjih nastopov te družine, kazal se časih tudi koristnega 354 X | spotaknil ob stopnicah, držečih na oder, in se moral oberoč 355 II | Vem le to, da vsak večer duha tisti beli nagelj." ~Vrbanoj 356 II | vedno na oknu ter ga hodi duhat vsak večer, preden gre spat. 357 V | za kruhoborbo -- vtem še duhomorno vojaško leto -- zahajal 358 III | ako je omejeno, pri tem pa duhovita, da smo se je kar bali; 359 IV | lice ne kaže prav nič onega duhovitega sijaja, ki ga je značil 360 IV | potem sedi vsa gospoda, duhovna in posvetna, v znani zatohli 361 IV | in poštar in drugi razen duhovnikov, da ga pozdravijo. ~Bil 362 VIII| štirih sten, pristavi še v duhu s postranskim razkačenim 363 X | katero si je bil nabral po dunajskih plesnih zabavah, da jo je 364 XIII| sem bila -- saj sem še! Na Dunaju sem bila v bolnici, denarja 365 III | trenutek mi je šinilo navzlic duševni moji razburjenosti nekaj 366 IV | da si zopet dobi prejšnje duševno ravnotežje. ~"Čula sem, 367 XI | slabovoljen spat. ~"Na mojo dušo," zarotil se je, "nikdar 368 II | smo dejali, da so bile pod dvajsetimi leti. Pri tem že nosi steklenice, 369 II | vse po dobi uvrščati med dvajseto in petindvajseto leto. ~ 370 II | septembrska megla se je dvigala nad šentrupertsko dolino 371 IV | Tako se je za nekaj stopinj dvignil vsak mlaj, tičoč s spodnjim 372 XIII| stisnjenimi zobmi in preteč dvignila desnico proti nekdanjemu 373 VII | morda že takoj! Andrej brez dvojbe še avanzira; svetovalec 374 X | kar seveda ni povečalo dvojbene oduševljenosti, s katero 375 VIII| Ne vem, ne vem," meni dvoječ doktor-ranocelnik, "ta čast 376 XIII| sodnika, ali morda tudi ta ne dvoji več o očiti blaznosti te 377 X | Sem ter tja se je kakova dvojica namuznila, posebno ženske, 378 VI | postavil polno vedro na dvorišče. ~ 379 IX | polglasno, a zato tem siloviteje edinemu poslušalcu. ~"Molči!" velel 380 V | tičal pa je ta razlog zanj edinole v tem, da je prišel v družbo, 381 VII | biti čista, brez vsakega egoizma, vcepljena v srce kal tistega 382 VI | posel, vedno še z davčnim eksekutorjem, kateremu je bila naloga 383 XII | kaligrafično zvršitev zemljemerec, ekspedicijo po kakem oddaljenem poštnem 384 IV | prosim, da se mi dostavi ekspresno!" ~Smeh je bil sedaj ves 385 VI | trgovinskega ministra z "ekstra pošto"; oba grobeljska trgovca, 386 IV | veličastno svoj enakomerni "b'em-b'am" in vmes pritrkava spretni 387 I | ob svojih troških. ~Okoli enajste ure se je jela prazniti 388 X | Haha, dejal je, da šele ob enajstih! Ko bi se le kakov tarok 389 XII | obrekovanje -- zlobnost, da ji ni enake!" ~Tako se tolaži. Ali kadar 390 VIII| nekoliko mesecev pa tudi teh in enakih pravljic ni bilo več. Ančka 391 II | beli -- ljubši?" ~"Diše vsi enako. Zakaj ni takisto vašega 392 V | Te je zapravil v družbi enakomiselnih tovarišev, bodisi na nedeljskem 393 VII | katera jo ne bode štela enakopravne po izobrazbi, bodisi splošni, 394 IX | nevarno igro; uprizorjeno po enem mlajših gospodov. ~"Hej, 395 X | uradniki, z ranocelnikom in enim trgovcem opravljal posle 396 XIII| Vrbanojeva." ~"Imate let?" ~"Enointrideset." ~"Stan?" ~"Omožena." ~" 397 IV | oprostite!" ~Vtem že sede na enovprežni vozič ter uravnava kovček 398 III | župnik neče, krajni šolski sv'et neče -- no, pa o vsem tem 399 VI | poslušalcem siloviteje na uho nego evangelij o poslednji sodbi; vse je 400 VIII| Samo izkušenosti davkarjeve Evfemije se je posrečilo Vrbanojevo 401 XII | in malovaška zlobnost. ~Evfemiji se je po dolgem času zopet 402 XII | študije, samo izpitov še ne. ~Evfemijini teti sta časih te svoje 403 X | Plesal je z davkarjevo Evfemijo, in ta okolnost je storila, 404 XII | opravite vi -- gospod adjunkt! Evo vam aktov." ~Rekši vrže 405 I | zdajci nekam oživel, "lepega fanta -- samec je in, glejte, 406 XII | kakor sta jih porajali fantazija, v tem oziru vselej bujna, 407 VII | stranskih stezah grobeljski fantje v sosedno vas, pa je odmevalo 408 VI | soba, hlapcem in vaškim fantom pa je postavil polno vedro 409 VIII| pretepom domačih in tujih fantov; prvo je za župnika, drugo 410 VIII| bila ustanovljena domača fara, in da je treba kar najslovesneje 411 IV | črk: "Mir tej hiši in vsej fari!" ~"Kaj pa je to?" vzklikne 412 XI | slabosti ono veselično noč ob farni stoletnici. In v tej sobi 413 IV | precej ne najdejo natančne fotografije te novodošle osebe. Znano 414 VIII| zadnji opazki. ~"Pa gospoda Frančiška iz Babinega polja! Kajne, 415 IV | vendarle še ponudila gospodu Frančišku, da je pomogel svojemu jeziku 416 II | kaj je -- zapisati najprej francoski, potem pa slovenski. Pomislite -- 417 X | mnogim kadrilja deveta vas, francoščina pa vsem -- deseta. Jurist-reditelj 418 VI | nališpano po visokozvenečenih frazah o iskrenem čestitanju in 419 XII | misliti. Nebrižni in veseli, frivolni in premnogokrat tudi podli 420 XIII| in iz doline so bobnela fužinska kladiva -- Prav tako kakor 421 XI | oglašajo enakomerni udari fužinskih kladiv, na pol zveneč, na 422 III | kaplan Blaž vam je pomagal z gabrovim ključem vleči krompir iz 423 III | setra Veronika biva sedaj v Galiciji z možem majorjem, ki ga 424 III | nikjer, dasi se po navadi ni ganil od steklenic, dokler so 425 X | tam je imela tudi svojo garderobo; za druge gospe je bila 426 X | zvršil, potem pomagal bodoče gasilce miriti in sedaj je z učiteljem, 427 X | starejši gospodje, tržani, gasilci in drugi pili pivo in vino 428 VIII| so smatrali vprašanje o gasilcih jako resnim in se stvarno 429 X | starejši gospodje s pivom gasili žejo. ~"Še vedno prezgodaj!" 430 VIII| enkrat za vselej; predlog o gasilskem društvu pa je povzročil 431 VIII| stoletnice ustanoviti -- gasilsko društvo. ~Razgovora je bilo 432 X | blizu; na steni je brlela gasneča luč, tam iz plesne sobe 433 IV | ceste ter se kakor vojni general oziral na desno in levo 434 VIII| stopi iz svojega vsakdanjega gibanja in da vsakdo pokaže, kaj 435 V | izobrazba. ~Kmetsko vzgojen, gimnazijsko poučen, na vseučilišču pa 436 II | S šibico je dražila in gladila osla po hrbtu. ~Bila sta 437 X | večerno veselico. ~Vse je šlo gladko in okoli devete ure so že 438 IX | njima izza roba se je že glasil govor in smeh drugih. ~Skoro 439 I | vzklikne doktor in pri glasnem smehu pomaga tudi davkar 440 IX | svinjini, ob vinu in pivu, glasovih velikanske harmonike, katero 441 VI | sv. mašo, stikalo je vse glave in šepetalo. Davkarjevim 442 XII | imeli nekaj sorodnikov v glavnem mestu in, kadar sta nanesli 443 VIII| zna tudi tedaj, kadar ne gledajo nanj samo domače oči. ~Ampak 444 IV | pridružil gospodi, ob cesti gledajoči ta redki in zanimivi prizor. ~" 445 X | njim Vrbanoj, sileč skozi gledalce. Prišel je iz sosedne sobe, 446 XI | igro, tako igralci kakor gledalci. Stoprav ko jame eden novič 447 X | oduševljenosti, s katero je gledalo trško in kmetsko prebivalstvo 448 V | bila Orlova Julka tukaj -- glejta, to bi bilo nekaj!" ~Zasmejali 449 III | pod katerim se je odpiral globok jarek z globokim prepadom 450 VII | vzpenja nad potokom, šumečim v globokem jarku pod njim. Lunini žarki 451 III | je odpiral globok jarek z globokim prepadom na desno in levo 452 XIII| videti sedaj ta mož s svojimi globokimi gubami na licu in redkimi 453 IX | svojo družico, le zadaj globoko v grmovju je še težko sopihal 454 II | pa je robilo leskovo in glogovo grmovje, iz katerega je 455 XII | potom obvestil slepi in gluhi Vrbanoj o tem, kar govore 456 IX | se ojači in govori kakor glumač na odru: ~"Storili -- storili 457 X | poleg slavnostnih gostov gnetla in tiščala tolpa Kračevih 458 X | kakov tarok dobil!" ~Tako godrnjaje odide sodnik. Skoro potem 459 VI | dekla odšla, pogledal je po golih stenah svoje sobe, na umazana 460 VII | mora biti posebna slast. Golobje življenje med štirimi stenami 461 II | šla z menoj samo ona stara Golova gospodična, ki tako slabo 462 III | ga je vzela po neumnosti, Golovi pa šivarita v Ljubljani -- 463 II | zapusti svojo družico, eno Golovih póstarnih gospodičen. ~" 464 II | zakriči širokopleč hlapec, goneč od hleva sem dolgouha, osedlanega 465 II | resnično radoveden in zato je gonil osla naprej. ~"Se li spominjate, 466 II | to je zato, ker Sivčka goniš, Andrej!" zasmeje se Pavel. ~" 467 XIII| nahajamo tu v zapuščeni dolini gorate Štajerske. ~"Dobro jutro, 468 XIII| majhnega okrajnega sodišča na Gorenjem Štajerskem je pregledoval 469 X | volje. ~Veselica je bila v gorenjih prostorih Kračeve krčme. 470 XI | Pavel nekoč, stopivši v gorenjo sobo, kjer je oče Krača, 471 IX | majhen izlet na bližnjo trško gorico, kjer se je kratkočasila 472 II | ponovi Orel in s kljuko svoje gorjače potrka na rame svoji gospe, 473 II | in nemirno maha z veliko gorjačo po zraku. Bil je, da ga 474 XIII| v sobi, šumeli so valčki gorskega potoka, ki se je vil po 475 II | se je pomikala družba po gorskem kolovozu; bukev in kostanj 476 XIII| rednik moj -- umrl je, mladi gospodar se je oženil in nova gospodinja 477 IV | grobeljski in nekaj imovitih gospodarjev iz Babinega polja, oče Krača 478 II | mimo tega pet ali šest gospodičev, katere je bilo skoro vse 479 XIII| gospodar se je oženil in nova gospodinja me je odpravila z doma. 480 VI | leco med dvema kmetskima gospodinjama, ni mogla najti v svoji 481 IV | ono, končno pa se bodeta z gospodom dogovorila zaradi tedenskega 482 IV | je vendarle še ponudila gospodu Frančišku, da je pomogel 483 V | to je glavno: nič tistega gosposkega, česar še opisati ne morem, 484 X | dveh strank je hotela vse gospostvo v društvu, ki se še ni porodilo. 485 III | sobe je že slabo brlela; gost tobakov dim ji je jemal 486 VII | odsvitajo iz belih pen, ki se gosté doli med razjedenim kamenjem. ~" 487 X | Kračeve krčme. Nekoliko drugih gostilničarjev je sicer zabavljalo, toda 488 XI | zaloputnejo spodaj vrata v gostilniško sobo, skoči Ančka izza mize 489 X | odhajali nekateri oddaljeni gostje, spremil je Pavel graščaka, 490 II | na Veselki so bila vedno gostoljubna vrata odprta na stežaj. ~ 491 III | Odrinil sem od vas in tvoje gostoljubne hiše, Andreja tudi menda 492 XII | gluhi Vrbanoj o tem, kar govore ljudje. Redakcijo je prevzel 493 VI | končani maši pa je hitela govorica z ljudmi na vse štiri strani. -- ~ 494 X | vendar ste krivi vi -- vsega govoričenja!" -- ~"Nikar ne mislite 495 XI | Ponavljam ti, da je to govoričenje nesramno! Svoje občevanje 496 I | ostrimi šili podstavljenem govoričenju prinese Ančka poštarju zahtevano 497 X | Julka je sprožila to govorico?" pravi Pavel, ne da bi 498 X | desnica in njega levica -- govorile so jezik, umeven vsakomur 499 X | je povedal in on zve vse; govorilo se je o tem, večja družba 500 III | neče -- no, pa o vsem tem govoriva kdaj drugič! Prošnjikov 501 III | lahkomiselna in nepomembna beseda govornika postavi na laž! ~