Part

1002 VII |              ljubezen! Za ženo bi je ne maral!" ~"No, vendar!" deje notar
1003 II  |                in vrhnje suknje. ~Poleg Maruše je stopal eden mladih gospodov,
1004 II  |                  hvala lepa, gospodična Marušica; midva se pač umejeva in
1005 VI  |                 in kmetski ljudje; samo Matižarjeva Katra, ki je sleherno nedeljo
1006 X   |                v naju." ~Godba prične z mazurko. ~"Milostiva gospa -- ta
1007 II  |              sem pisala -- no, pa kako? Maščevala sem se -- tako grdo sem
1008 VI  |            molitveni knjigi začetka sv. maše in je brskala zadaj med
1009 VI  |               ob zakristiji, oznanjajoč mašnikov pristop, ali tudi to je
1010 VI  |                 ne gre v cerkev, kogar "mečejo z lece"; adjunkt Pavel pa
1011 XIII|          redkimi sivimi lasmi, ki so mu medlo legali ob teme! ~Sedaj vstopijo
1012 VIII|                kot sodnikovi soprogi. V medsebojnem pogovoru jo je še vedno
1013 II  |              stežaj. ~Lahka septembrska megla se je dvigala nad šentrupertsko
1014 III |                 Gospod Pavel,' rekla je mehko in hotela pristaviti še
1015 VI  |      cerkvenikov pomočnik, ki je vlekel mehove, šepetal je, pozabivši svoj
1016 II  |                 očetovo pipo in velikim mehurjem, polnim tobaka. ~"Kje pa
1017 XII |               teti in Evfemija pa so si mele roke in kričale: "Oh, ali
1018 XIII|                 je odpravil stranke in, meneč, da je že opravil svoj posel,
1019 VIII|                 imel trdo kožo in se ni menil za take malenkosti. ~"Da
1020 V   |                 trem je bilo tako prav; menili so, se o drugih rečeh, a
1021 VIII|               Kaj? Kako? Katero?" ~"Jaz menim šolsko zastavo!" ~"No, ta
1022 VII |                   Radoveden sem, kaj ti meniš!" izogne se Pavel. ~"Bedastoča --
1023 XII |               katerih se poedinci hitro menjavajo. Sedaj je stanoval tam trgovski
1024 XI  |                  Jaz sem prodal po naši meri, oni pa hoče laško mero!
1025 XI  |                 meri, oni pa hoče laško mero! Tukaj pa je razlika na
1026 IV  |            dogovorila zaradi tedenskega mesa in -- sprejem bode končan.
1027 XI  |         razmotrivala pred toliko toliko meseci -- dve leti je bilo skoro --
1028 XIII|            vsakem vprašanju oster nož v meso. Da, vest, vest! Sedaj je
1029 II  |              šoli, prihajala je tudi iz mest k sorodnikom in znancem.
1030 VII |                 pride še više; v večjih mestih bode služboval in tam mu
1031 I   |           sejmarjev, ki so se vračali z mestnega sejma in tukaj sklepali
1032 XII |          novosti, in jih napolnjevale z mestnim klepetanjem, katero so potem
1033 XII |                so zgolj uradna in ta je metal na kup, velevši slugi, naj
1034 XI  |                 Doli v gosposki sobi so mešali karte, in bori vinarji,
1035 X   |             kraj!" ~"Ne, ne, Bog varuj! Minčeta pustite v miru! Obetajte
1036 XI  |            razgovarjajoč z očetom ali z Minčetom, katerega koli je pač srečal
1037 X   |                 Nikar ne mislite več na Minčetovo blebetanje! Čakajte, sam
1038 XI  |                 adjunkta, ki je naročal Minčetu, naj prinese vina -- tako
1039 V   |         razgovoru o dnevnih dogodkih so minevali večeri. Zapeli so časih
1040 XIII|           prizor med njim in Vrbanojem, minilo je deset let. Po onem dogodku
1041 VI  |           zdajci odpraviti trgovinskega ministra z "ekstra pošto"; oba grobeljska
1042 III |               Pravil sem pa, da sem bil minule dni nekoč tudi tako radoveden
1043 III |                daleč nazaj in naokrog v minulost in sedanjost, preden je
1044 I   |                 mu je ugasnila v zadnji minuti, ko se je razpravljala ta
1045 IV  |                 belo-modro-rdečih črk: "Mir tej hiši in vsej fari!" ~"
1046 X   |            potem pomagal bodoče gasilce miriti in sedaj je z učiteljem,
1047 IV  |           vselej, kadar je prestopil iz mirnejšega udarca v hitrejši udarec,
1048 VIII|                Valentin vendar ni mogel mirovati. ~"Torej -- blagoslavljanje
1049 XII |               sebi, odhajajoči sluga pa misleč, da je namenjen ogovor njemu,
1050 VII |             posreči; ki pa pozna vsaj v mislih vse tiste javne in skrivne
1051 II  |           počaka? Ti, Julka, ti tudi ne misliš in ne veš, česa je treba!
1052 VIII|               dejanje in besedovanje ob miznem okrožju in čutil tiho zadoščenje.
1053 IV  |              klerikalec, in je to svoje mišljenje hotel dokazati ob raznih
1054 VII |           postavljajo tvoje modrovanje. Mlada žena je zmožna vsake izobrazbe;
1055 VIII|               krčmah, nekoliko plesa za mlade ljudi, starim pa zajamčena
1056 IX  |                sedaj sama v temni senci mladega gozda, tihega in dehtečega,
1057 X   |   Jurist-reditelj pa je bil tudi vzoren mladenič. Ves večer je pil samo kislo
1058 X   |         kvartali, uprizorili so plešoči mladeniči naglo obednico; tu so imeli
1059 I   |                ono dobo, ko je cvetel v mladeniških srcih "lipov cvet" prve
1060 II  |                zbirala sosedna gosposka mladež v prelepem poletnem času,
1061 II  |                 tovarišem pot za drugim mladim rodom, ki je hitel dalje
1062 VIII|                 potem pa pogosti šolsko mladino -- te je treba, gospoda
1063 VII |             sedaj lepega in prikupnega: mladost in črne oči, šegavost in
1064 III |                hodili vsak svoj pot." ~"Mladostne neumnosti!" meni Tinče. ~"
1065 IV  |              nekaj stopinj dvignil vsak mlaj, tičoč s spodnjim koncem
1066 IV  |                 postavljali dva mogočna mlaja. Mrak je že legal na dolino. ~"
1067 IV  |               župnika. ~"Ali nisi videl mlajev?" pošali se Valentin. "Saj
1068 IV  |               taka navada pri nas -- ti mlaji!" ~"In lepa!" pritrdi Vrbanoj
1069 IV  |               hlapci ob desnem in levem mlaju so potisnili za nekoliko
1070 II  |          Veronika, ki je šetala zadaj z mlajšo Golovo, in Orlovi hčeri
1071 V   |                mu je godilo po njegovem mnenju le tedaj, kadar je dobil
1072 IX  |         organist potegne ob harmoniki: "Mnoga leta živela!" in ves divji
1073 VI  |               vse križem: "Živela!" in "Mnogaja leta!" ~Očeta Krače ni bilo
1074 X   |                v tuji ples, katerega so mnogi izmed njih videli prvič. ~"
1075 X   |          ugajala plesalcem, ker je bila mnogim kadrilja deveta vas, francoščina
1076 III |             drug drugega, oba mladostno močna, oba v divje vzbujeni, nebrzdani
1077 VIII|        poudarjale, pokrita z najnovejšo moderno preprogo. Samo izkušenosti
1078 VIII|                 razgovarjajmo!" Tako je modroval Pavel nekam svojeglavno. ~"
1079 VII |             Menda si pri koncu s svojim modrovanjem?" pristavi ironično. ~"Imenuj
1080 XII |            veselje, kakršno so si sploh mogle misliti. Nebrižni in veseli,
1081 XII |             izobrazbo teh ljudi tudi ni moglo biti drugače. ~Ko je Evfemija
1082 IV  |          cestnih jarkih postavljali dva mogočna mlaja. Mrak je že legal
1083 V   |              tam na sosedni graščini in mogočnega strica je imel, plemiča,
1084 XI  |             prav slabovoljen spat. ~"Na mojo dušo," zarotil se je, "nikdar
1085 III |               čas!" ~Oba sta zamišljeno molčala nekoliko trenutkov. ~"Čudno,
1086 II  |               je bil umirovljen stotnik molčeč gospod, ki drugih ni niti
1087 VI  |                  ni mogla najti v svoji molitveni knjigi začetka sv. maše
1088 IV  |                 ta jih bode učil kozjih molitvic, ne pa božjih!" ~In rekši
1089 II  |             zapreti! V gorenji sobi sem morala biti včeraj tri ure in ukazala
1090 VIII|               glavo prav tako, kakor je moralo biti. Davkarjeve gospodične
1091 VII |        krčmarskih beznic, po katerih se moramo klatiti, ako hočemo govoriti
1092 III |            Sedaj bode dovolj, vrniti se morava!' ~Stala sva tedaj -- še
1093 V   |         gosposkega, česar še opisati ne morem, tistega, kar mi je tako
1094 XII |              pisavo, po kateri pisca ne moreš zaslediti: ~Prečastiti gospod
1095 XI  |                   zagodrnja in udari po mostni ograji. Nato počasi odkoraka
1096 VII |        odločnega odgovora. Obstaneta na mostu, ki se tu vzpenja nad potokom,
1097 IV  |                in notar: velik, krepak, moškega, resnega vedenja in vendar
1098 II  |               še nismo mogli ogledati. ~Moški spremljevalec graščakov
1099 VIII|                 jo je slišal samo ta, a mož-doktor je imel trdo kožo in se
1100 III |                 biva sedaj v Galiciji z možem majorjem, ki ga je vzela
1101 VIII|          potrebo, da se je vtikal v vse možne druge javne posle, presenetil
1102 VII |          drugega, česar je treba takemu možu. O denarju ne govorim --
1103 I   |            sedečo pri peči v prvi sobi. Mračno je bilo tam in pivci pri
1104 IV  |          postavljali dva mogočna mlaja. Mrak je že legal na dolino. ~"
1105 XIII|              telesno delo usmiljenosti: Mrliče pokopavati!" ~Pavel pa je
1106 V   |                takisto je čimdalje bolj mrzil druge boljše gosposke družbe.
1107 III |                   danes še me izprehaja mrzla polt -- vtem se je zdajci
1108 I   |                vi vsi tako hladni, tako mrzli in vi posebno, gospod adjunkt!" ~"
1109 III |               ko smo pojedli krompir in mrzlo pečenko ter pili tisti cviček,
1110 VII |            glasovi divjega zbora, ki je mučil nocoj že tretjič "Zagorske
1111 II  |             Vama se pa tudi nekam čudno mudi!" povzame spremljevalec
1112 I   |                krog, da bi se kdo dalje mudil pri tem vprašanju. ~"Je
1113 IX  |            vrgel naposled pijan študent nabasan topič, da se je glasno kričeč
1114 XI  |             glej, da te Vrbanoj kdaj ne nabije!" zavrne razsrjeni notar
1115 X   |               vednost, katero si je bil nabral po dunajskih plesnih zabavah,
1116 II  |             Vrbanoj!" ~Rekši, mu ponudi nabrane cvetice. ~"Hoho, to je zato,
1117 XI  |          narejen od šilastih kamenčkov, nabranih na produ ter se presledkoma
1118 III |                 več cvetic tja gor', -- nabrati nisem mogel večjega šopka!
1119 XII |                 pomeni ta redki poziv k načelniku sodnega urada. ~"Na -- beri!"
1120 XII |                rabijo tehniki na svojih načrtih. ~Vrbanoj pogleda najprej
1121 XI  |              pol bobneč -- kakor sladka nadeja -- kakor temna grožnja! ~"
1122 II  |           kateremu so vrhu polnih košar nadeli še razne zavijače in vrhnje
1123 VI  |               in da njemu izroča uradno nadomeščanje. Ko se zvečer oglasi pri
1124 II  |               časih tudi koristnega pri nadziranju hlapcev v hlevu in skednju,
1125 I   |                 deje deklica koketno in nagajivo. "Saj ste vi vsi tako hladni,
1126 VIII|                  da ravno tako zgolj iz nagajivosti ali pa mu je dolgčas! Resnega
1127 II  |             dveh. ~"Ali nimate nobenega nageljna, gospod Pavel?" zasmeje
1128 II  |              vendar lahko stori s takim nageljnom, kar hoče! In morda so ji
1129 II  |             danes ne bode nikjer dobiti nageljnov!" ~Maruša je izlila očito
1130 XII |                sluga. Ustrezaje hipnemu nagibu, pozvoni in veli vstopivšemu
1131 VIII|              stvar," pristavi z zlobnim naglasam, "ki se pa tiče vprašanja,
1132 III |             pristavi z nekoliko zlobnim naglasom in postranskim pogledom
1133 IV  |                 nasmehoma, dočim vendar naglašuje svoje besede nekoliko zlobno. ~"
1134 IX  |               kupa smrečja in trhljadi, nagrmadene ob griču; od tam se je odpiral
1135 XIII|              okrožnem sodišču, Pavla pa nahajamo tu v zapuščeni dolini gorate
1136 X   |              med plesom pa so mu dajali najbližje gradivo, in pedantična strogost
1137 VI  |               besedice!" To mu je sedaj najbolj vrelo po glavi, ko se je
1138 III |                in mesta, od koder bi se najbolje streljalo na sovražnika,
1139 VIII|              izobraženo ženo ji je biló najboljša šola. Prav iskreno pa vendar
1140 X   |            veselico prišlo naposled vse najboljše volje. ~Veselica je bila
1141 IV  |              naj oproste, ako precej ne najdejo natančne fotografije te
1142 V   |                 po rokah!" ~"Oh, kje pa najdeš sveže cvetove?" zavrne ga
1143 II  |                    Jaz ga bodem!" pravi najglasneje Maruša. Držala je osla že
1144 I   |                  kričal je notar, očito najglasnejši v družbi, "dajte sem, Minče!
1145 VIII|          zapazilo, da se ti poseti vrše najgotoveje tedaj, kadar je bila Vrbanojeva
1146 I   |                    Kaj bi ga ne poznal? Najin součenec je!" ~Pri tem pa
1147 III |                 obrniti v breg nazaj na najkrajši pot k vam drugim. Ali tedaj
1148 X   |               in je takoj, ko je nastal najmanjši nered v vrstah, ukazal zopet
1149 V   |              Pol ure v kavarno pogledat najnovejše večerne liste in nato zopet
1150 VI  |             živahno s svojimi pevkami o najnovejšem dogodku, da je pozabil pedalov,
1151 XII |          pleteta vam Ančka in Pavel. ~Z najodličnejsim spoštovanjem ~Resnicoljub. ~"
1152 VIII|                fara, in da je treba kar najslovesneje praznovati ta spomin. Njega
1153 X   |              imeli pečeni purani izprva največjo nalogo, potem pa se je pričelo
1154 VIII|              med našimi gospemi in žena najvišjega dostojanstvenika, kar jih
1155 IX  |             griču; od tam se je odpiral najširši razgled. ~"Glava me boli!
1156 VIII|             Pavlu pa ne podtikaj slabih nakan!" -- -- -- ~"Jaz tudi mislim,
1157 II  |            vrsti. Stotnik odgovori samo nalahko. "Da, da!" ~"Kajne, Lizika?"
1158 X   |             bodisi! Le sediva semkaj -- nalašč sediva!" šepne Ančka. Svoj
1159 IX  |               dečaka. ~A tukaj je slabo naletel. ~"Kakor se spodobi -- spodobi!
1160 VI  |              kdo napitnico, oblizano in nališpano po visokozvenečenih frazah
1161 VI  |          eksekutorjem, kateremu je bila naloga peti bas v cerkvenem zboru.
1162 II  |                vse, česar je bilo treba naložiti Sivčku, pred gradom na klopi,
1163 II  |           sosednjih selih in gradičih. ~Namenili so se danes na Kremen, dokaj
1164 XII |       odhajajoči sluga pa misleč, da je namenjen ogovor njemu, pristavi: ~"
1165 I   |              adjunkta, kateremu so bile namenjene zadnje besede. ~"Kaj bi
1166 X   |                iz drugih sob, slavnosti namenjenih; tam je imela tudi svojo
1167 VI  |         vsakogar, ki bi vedel o zadržku namerjanega zakona, da se zglasi v postavljenem
1168 VIII|                 in Ančkina udeležba pri namerjani slavnosti. ~Valentin vendar
1169 XII |               pa si tudi vsi sporazumno namežiknejo. ~V svoji sobi pa je Vrbanoj
1170 V   |                 vem, je li bil takrat z nami na Kremenu? -- Oh, seveda!
1171 IV  |                  In rekši je pomenljivo namignil s cevjo svoje pipe. ~Zunaj
1172 X   |                tja se je kakova dvojica namuznila, posebno ženske, toda zgolj
1173 XII |             glavnem mestu in, kadar sta nanesli prilika in dobra volja teh
1174 VII |              bodo skrite puščice letele nanjo v družbi, katera jo ne bode
1175 III |                 je segal daleč nazaj in naokrog v minulost in sedanjost,
1176 VII |                bodisi samo družabni." ~"Napačno sodiš, dragi moj!" zine
1177 VI  |                 zastajala je sapa, toda napele so ustna, češ: "To smo že
1178 XI  |             novce, če je srečno ustavil naperjeni poraz! ~"Kaj pa imate nocoj
1179 I   |                 vprašanjem povzročil to napeto situacijo, "še pol četrtinke!" ~"
1180 IX  |                učitelj svoj kozarec ter napije kumici šolske zastave, katero
1181 VIII|                 pravica, da se nekoliko napijó. ~Pri gospodi pa župnikov
1182 XII |              pisemce. Naslov je njegov, napisan pa z ono lepo okroglo pisavo,
1183 XII |            tresoči roki. ~Tukaj je bilo napisano tudi z ono okroglo pisavo,
1184 VII |             številk, kadar jih je treba napisati s kredo na vrata, ki ti
1185 III |                na belih stenah imena in napise, kar so jih pustili tamkaj
1186 X   |             Ančko. ~Med odmorom je bilo napitnic v izobilju; kjer so doslej
1187 VI  |                 kadar pa je sprožil kdo napitnico, oblizano in nališpano po
1188 XII |             grobeljskih novosti, in jih napolnjevale z mestnim klepetanjem, katero
1189 VI  |                 ušesa in, šele ko so po naporu cerkvenikovega pomočnika
1190 II  |             gospod Orel. ~"Odšel je že! Napové nas gori pri Slamarju, da
1191 II  |                drugih. ~Vesela gneča se napravi okrog osla in klopi, vtem
1192 VI  |                nos!" -- "Škrice si bode napravil!" -- "Od samega bogastva
1193 IX  |               bil še vtisk, katerega so napravile zadnje besede Ančkine: "
1194 III |                 smotko, "tam v Zagorici napravljajo novo šolo in treba je bilo
1195 IV  |               ali naša občina mu vendar napravljate ta slavolok?" ~Krača je
1196 X   |          kotiček pri oknu, kjer je bila napravljena od smrečja in bršljana majhna
1197 VIII|             dovolite, gospod sodnik, da naprosim prečastito vašo soprogo --
1198 IV  |           kaplan, ki se mu je pripeljal naproti, župnik grobeljski in nekaj
1199 II  |              cerkev. Tudi kaplan je bil naprošen, da jim bere mašo tam gori,
1200 VII |              tudi ti takih žena, ki kar naravnost na laž postavljajo tvoje
1201 III |               Zagorica in mi nismo tako narazen in stara ljubezen ne zarjavi!
1202 IV  |            kolesljev in majhna gneča se naredi tamkaj. ~"Tukaj je -- novi
1203 XI  |               Pavel po tlaku, ki je bil narejen od šilastih kamenčkov, nabranih
1204 XI  |                in razen adjunkta, ki je naročal Minčetu, naj prinese vina --
1205 XII |              ali spekli, gospodje pa so naročili pivo in vino. Taki večeri
1206 VI  |                po očetovem in ženinovem naročilu točil vino zastonj, kolikor
1207 I   |                 Naroden, naroden -- hud narodnjak; tu se bode uradovalo le
1208 XIII|           telesu. ~Onemogel se zgrudi v naslanjač in zre srepo predse. ~Kako
1209 XIII|               za katero sedi sključen v naslanjaču in strmeč vanjo -- sodnik
1210 XII |              sodniku in njega Ančki ter naslikala adjunkta Pavla, kako se
1211 XII |             dnevnika še drobno pisemce. Naslov je njegov, napisan pa z
1212 II  |                je po kratkem molku in z nasmehom: ~"Oh -- danes ne bode nikjer
1213 XI  |             kubik --" ~"Pustite kubik," nasmeje se adjunkt, "pišite mu,
1214 VII |               Zagorske zvonove", tam iz nasprotne dobrave, kjer so odšli po
1215 X   |              bila le-ta pripravljena na nasprotnem koncu. ~Nikogar ni bilo
1216 XI  |           katero si je izkoristil njega nasprotnik. ~"Kaj pa veš o meni in
1217 IX  |              družba. ~Oni so drevili na nasprotno stran, ta dva pa sta stala
1218 VII |                lahkomiselno, samo da je nasprotoval prijatelju, ki se je bil
1219 XII |                 dopise?" ~Kratka tišina nastane, toda predolga, da bi Pavel
1220 II  |              trenutku nobene želje več, nastopil je sedaj mirno z gospemi
1221 X   |            nered v vrstah, ukazal zopet nastopiti iz početka. Bilo je kakor
1222 II  |             pasiven član" vseh zunanjih nastopov te družine, kazal se časih
1223 VII |               vselej sveže, kadar se ji natakanje posreči; ki pa pozna vsaj
1224 VIII|              čudom se je bilo čuditi -- nataknila na glavo prav tako, kakor
1225 IV  |          oproste, ako precej ne najdejo natančne fotografije te novodošle
1226 X   |                 in gospodične, a vse po natančnem preudarku: je li plesati
1227 III |         katerega se lahko uveriš tudi o natančni starosti naše Julke. Glej,
1228 X   |          Drugega dne se je vršil spored natanko in točno, kakor je bilo
1229 II  |              zavrne ga Maruša jezično. "Nate, gospod Vrbanoj!" ~Rekši,
1230 X   |                posegal vmes z opazkami; natikal si je rokavice, šepnil nekoliko
1231 VII |               to neumno punco, ki se je naučila pisati in čitati za silo,
1232 IV  |                opomnjo: ~"To je že taka navada pri nas -- ti mlaji!" ~"
1233 II  |                je bil le iz stare svoje navade ponovil tisti "Kje pa je?"
1234 XIII|             končala sta vso stvar kakor navaden sodni spis. Vse, kar je
1235 XI  |        učiteljem ali s kom drugim izmed navadne družbe; soproga njegova
1236 XIII|            sedel zvečer potem v krčmi v navadni družbi med davkarjem, notarjem
1237 III |               Valentin pl. Mali je imel navado ob svojem pripovedovanju,
1238 V   |             neuradnem času in občevanju navezan, prebil skoro ves svoj prosti
1239 II  |              krempelj!" zakriči graščak navidez nejevoljen, toda iz vseh
1240 I   |                stanoval?" vpraša poštar navidezno malomarno, toda na licu
1241 IV  |           globoki jami. Eden je že stal navpično, drugega pa so obkolili
1242 II  |                 drobna ženica, ki je že navsezgodaj v polnem miru preskrbela,
1243 III |                 Julka! Nekoliko tako -- navzgor, kar pa ne škodi, ako je
1244 X   |               je bil s soprogo že davno navzočen in prvo kadriljo si je bil
1245 X   |                  potem pa se je pričelo nazdravljanje. Sodnik in njega soproga,
1246 I   |            doktor pa, kakor so ga sploh nazivali, zaklical je na glas po
1247 XIII|                 lov; pozno zvečer pa mu naznani sluga, da je ona ženska
1248 IX  |              zasvit razpršene žerjavice naznanil, da je konec današnji veselici. ~
1249 XIII|           orožniki danes v jutru. Tu je naznanilo orožnikov!" ~"Pojdite ponjo!
1250 VI  |         Vrbanojevo, v katerem mu sodnik naznanja, da ima za nekaj tednov
1251 VIII|               iz dijaških let, različni nazori -- vse to je storilo, da
1252 II  |            njima. ~Vrbanoj, kakor ga je nazvala Maruša, prime uhanca za
1253 VIII|              pozabite nobene učiteljice našega okraja -- vse je treba povabiti --
1254 IV  |                 pa tudi umesten pozdrav našemu sodniku!" vzklikne dobrovoljno
1255 VIII|                 se navadno ni štelo med našo gospodo, bilo je takoj silno
1256 III |           prikazal, meni kakor angel iz neba, stric Pepe in naju razdružil.
1257 X   |                 razhajali, žarilo se je nebo na vzhodu in hladen vetrič
1258 III |             njenega sivca, kako je oni ,nebodigatreba' in vendar ,povsodtreba',
1259 VIII|          lahkoživega in vendar resnega, nebrižnega in vendar strastnega človeka.
1260 XII |                 si sploh mogle misliti. Nebrižni in veseli, frivolni in premnogokrat
1261 VIII|                 bal, ampak lahkoživo in nebrižno pričel tu in tam majhno
1262 X   |                  to je nemarnost, silna nebrižnost!" pristavi notar, otirajoč
1263 III |            močna, oba v divje vzbujeni, nebrzdani strasti! Toda njega strast
1264 XI  |               drugega --? Julko pa tudi nečem več v hišo! Da bi vrag te
1265 V   |      enakomiselnih tovarišev, bodisi na nedeljskem izletu ali v kavarni, odprti
1266 I   |              tukaj sklepali do sedaj še nedognane kupe in pogodbe, kričali
1267 II  |                z leskovko, katero ji je nedolgo urezal spremljevalec. Dolgouhec
1268 II  |           Vrbanoj obradoščen. ~"Prav po nedolžnem! Včeraj zjutraj sem bila
1269 XIII|               je sedaj malone hripav in negotov, stresne se ter novič pogleda
1270 X   |                 ko je oblastno zaklical neizogibni "chassécroisé" -- slovenščina
1271 VI  |             strežnico več, nego je bilo neizogibno treba, tako tudi danes ni
1272 X   |             kazal kaj razburjenosti ali nejevolje. ~"Da, da, Julka! Ne vem,
1273 II  |                 zakriči graščak navidez nejevoljen, toda iz vseh besed mu vendarle
1274 III |             potrebo, oglasiti se tudi z nekakim ,haha!'. ~,Gospod Pavel
1275 I   |           črnooka in temnolasa deklica, nekako pri osemnajstih letih, srednje,
1276 IV  |               to je morda tako prevzelo nekatere, da bi ne verjeli novo predloženi
1277 III |                 si odšel skoro, menda v nekaterih dnevih, in Vrbanoja tudi
1278 II  |             lahko zložno seznanimo še z nekaterniki te družbe, katerih si vseh
1279 V   |                je to! In če pomislim na nekdanja leta -- tedaj ga je gledala
1280 XIII|           preteč dvignila desnico proti nekdanjemu ljubimcu, sedanjemu sodniku. ~
1281 III |                 Pavlu, kar se tiče onih nekdanjih dogodkov, prevladalo še
1282 II  |                 znal drugače dati duška nekemu tesnemu čustvu, jel klicati
1283 IX  |                malone osorno. ~"No, kaj neki? Kaj se bodeš delal? Saj
1284 III |                njimi. Učiteljica je tam nekje na Krasu in pravijo, da
1285 IV  |                in, šele ko so prišli po nekovem skrivnostnem prirodnem zakonu
1286 V   |                čas ter se privadil tudi nekovi vznesitosti, češ: "Vendar
1287 IX  |                 on pa je stal poparjen, nem pred njo. ~Toda zdajci se
1288 X   |                 soprog. ~"Da, da, to je nemarnost, silna nebrižnost!" pristavi
1289 I   |                  ki je povzročil ves ta nemir in vso razburjenost, stal
1290 II  |              pečenka?" nadaljuje oni in nemirno maha z veliko gorjačo po
1291 III |             Sedaj se mi vidi kaj takega nemogoče, preneumno bi bilo tudi!
1292 II  |                je da moram tisto neumno nemško pravljico -- oh, saj sama
1293 VII |                prijatelju, ki se je bil nenavadno razgrel. ~"Ti tega sam ne
1294 XI  |                vzkliku je bilo nekoliko neodločnosti, katero si je izkoristil
1295 VIII|           nekovo drugo čustvo, tajno in neopisno, dejalo mu je, da bi Ančka
1296 VI  |                in nejevoljno bacnil par neosnaženih čevljev izpod nog. ~"Zavidam
1297 III |               ali enaka lahkomiselna in nepomembna beseda govornika postavi
1298 I   |             obrvi se ji zalesketa nekaj nepopisnega kakor resnoba in zasmeh,
1299 XIII|         katerega še vedno sije nekdanji nepopisni žar, v sodnika predse. ~
1300 XI  |                 in srkajoč vso slast te nepoštene ljubezni, vleče vedno na
1301 V   |                govori so ostavili nekaj neprijetnega, kar se nocoj ni dalo več
1302 I   |                istem prijetnem in zaeno neprijetnem položaju. ~"Hm -- stanovanj
1303 X   |                  ko je nastal najmanjši nered v vrstah, ukazal zopet nastopiti
1304 X   |            Glejte, kako ste bili sinoči nerodni, neumni." -- ~"Gospa! Kdaj?"
1305 VIII|                 da nihče ni zapazil nje nerodnosti; pol ure pozneje pa je vedel
1306 IX  |                ujeti!" ~"Ančka, ne bodi nespametna!" zavrne jo Vrbanoj na pol
1307 XII |              tako klepetanje -- za take nesramne dopise?" ~Kratka tišina
1308 XI  |                ti, da je to govoričenje nesramno! Svoje občevanje z Julko
1309 IX  |              niste ničesar! A vendar -- nesrečen sem, ker sem vas izgubil!
1310 III |                  jaz sem že prestar!" ~"Nesrečnež, toliko kakor jaz ali, recimo:
1311 IV  |            jeziku do sijajnega uspeha. ~Nesrečni poštar je namreč zdajci
1312 I   |               novost, to je nekaj!" ~In nesrečnik, ki je povzročil ves ta
1313 III |              hiti Pavel. ~"Ne bodi tako nestrpen! Julka je tudi med njimi.
1314 VII |              okna Kračeve krčme hrumeli neubrani glasovi divjega zbora, ki
1315 XI  |               je li Vrbanoj pameten ali neumen, da jemlje ono Kračevo punco. ~
1316 IV  |                 stiskajoč roko, izustil neumestne besede: "Oh, gospodična --
1317 XI  |                se to ni zdelo čudno ali neumestno, zakaj oče Krača je bil
1318 IX  |     razburjenost, ki ga je obšla. Nekam neumeven, toda silno bodeč mu je
1319 II  |                 Glejte, saj ne sluša ta neumna žival in pot je čimdalje
1320 VII |              ukrenil Vrbanoj nekaj prav neumnega, nekaj, kar je odločilno
1321 XIII|               krčmi se sestaneva! Nekaj neumnih obravnav imam, pa vse to
1322 V   |                 katere pa je bil v vsem neuradnem času in občevanju navezan,
1323 IX  |           notarjevo soprogo in Minče je neusmiljeno tiral eno mlajših davkarjevih
1324 XII |                  domači, mnogokrat tako neutemeljeni prepiri -- vse mu je šumelo
1325 VIII|             uradnih opravil čutil vedno neutešljivo potrebo, da se je vtikal
1326 IX  |               se je bil tudi podal v to nevarno igro; uprizorjeno po enem
1327 III |                 vzklikne adjunkt na pol neverjetno. ~"No, ako te še kaj zanima,
1328 VII |         družinami: kako bodo gledali to neveščo točajko, ki do tedaj že
1329 VIII|            nista mogli občevati; nekova nevidna stena je bila med njima. ~
1330 VII |                 pravi Valentin nekoliko nezadovoljno, "in to menda navzlic svoji
1331 X   |             določeno. Nekoliko malotnih nezgod tudi ni izostalo. Pri veliki
1332 V   |       predmestju, kjer je vitka točajka Nežika tako resno in skrivnostno
1333 X   |               tega bi bila vsa veselica ničeva -- plesal je zopet z Ančko. ~
1334 I   |                velel: ~"Ti -- tam notri nimajo vina!" ~Toda ko je Ančka
1335 IV  |              tako dozdeva, odkar namreč nisva videla vas," reče Valentin. ~"
1336 IX  |                njega smukniti v grmovje nizdol. ~Ali on je bil urnejši.
1337 IX  |               brzim skokom je bil preko nizkega jelševega grma tikoma pred
1338 II  |                 petnajst let prej. ~Pod nizkimi vrati enega onih gradičev,
1339 XII |           katero je imela ena kot vdova nižjega uradnika, in ob stanarini,
1340 XIII|               hrbtom proti oknu in lica njegovega ni lahko razločiti; tudi
1341 V   |                Dobro se mu je godilo po njegovem mnenju le tedaj, kadar je
1342 VII |                ne bode to korak k sreči njegovi!" ~"Zakaj bi ne bil?" ~"
1343 VII |                odločilno zanj in za vso njegovo prihodnost! In kakor sodim,
1344 X   |              potegne nase ter poljublja njen obraz. ~In ona v svoji slabosti
1345 III |              teboj, da nikar ne trpinči njenega sivca, kako je oni ,nebodigatreba'
1346 XIII|               besed; sploh pa se v vsem njenem gibanju, na nje licu, nje
1347 I   |              deklice. Dobil ga nocoj ni nobeden. Minče je šel nekolikokrat
1348 II  |                 onih dveh. ~"Ali nimate nobenega nageljna, gospod Pavel?"
1349 X   |            katere ima in jih mora imeti nocojšnja slavnost. ~Sedaj sta bila
1350 XI  |             Hotel je še ženi povedati o nocojšnjih dogodkih, toda premislil
1351 V   |                 je bil prvi, ki se je z nocojšnjo opazko dotaknil tega kočljivega
1352 VI  |               neosnaženih čevljev izpod nog. ~"Zavidam mu je ne, te --
1353 VIII|                tvoj kovček s tremi pari nogavic! Morda si ga celo zavaroval
1354 XI  |             sedel poleg sodnika, hoče z nogo dregniti nasproti sedečega
1355 VI  |              bode pa še bolj vihal svoj nos!" -- "Škrice si bode napravil!" -- "
1356 II  |             dvajsetimi leti. Pri tem že nosi steklenice, zavitke in razno
1357 XII |               še ni bilo nikogar, ki bi nosil takšno krono, kakršno pleteta
1358 XIII|               doba in vse ono, kar mora nositi dandanes služeč človek črno
1359 IV  |              vrat, ko ga prisili veseli notarjev klic, da se vrne. ~"Pavel,
1360 VI  |                 sem že davno vedel!" -- Notarjeva gospa, katera je imela svoj
1361 XII |               Ančko, opomnje Pavlove in notarjeve, spremljevanje adjunktovo,
1362 VIII|              Tukaj nimate izbirati -- k notarjevi gospe pojdite; Tinče, ki
1363 I   |               osorno velel: ~"Ti -- tam notri nimajo vina!" ~Toda ko je
1364 XI  |          radostno je spet sodnik pobral novce, če je srečno ustavil naperjeni
1365 I   |            dekla, rejenka in točajka. ~"Novega sodnika dobimo, Ančka,"
1366 VI  |                postavljenem obroku. ~Ta novica je udarila poslušalcem siloviteje
1367 VI  |               strežnica tudi najnovejšo novico o sodnikovi zaroki. Kakor
1368 I   |           novost v uradnem listu, da je novim sodnikom v Groblje imenovan
1369 IV  |                 natančne fotografije te novodošle osebe. Znano jim je, da
1370 XIII|              pri vsakem vprašanju oster nož v meso. Da, vest, vest!
1371 VII |               hočeš, samosvest, vzgojo, nravnost --" ~"Čakaj, pomagam ti!"
1372 I   |              Glej, kakšna prilika se ti nudi!" vzklikne doktor in potrka
1373 XI  |               račune ali mu tudi pisala nujna pisma. ~V tej sobi je bila
1374 IX  |            strani poči nekaj topičev in občem oduševljenju dvigne učitelj
1375 I   |             hvaležno, takega moža učiti občevanja z ženskami!" ~Glasen smeh
1376 V   |                v vsem neuradnem času in občevanju navezan, prebil skoro ves
1377 IV  |              kot župan in vaša ali naša občina mu vendar napravljate ta
1378 VIII|            vrgli med kritično ugibajoče občinstvo. ~Učitelj se je spomnil,
1379 IV  |          razviti -- vreme je bilo skoro obdelano, setev in žetev tudi, politike
1380 IV  |          Vrbanojevem. ~Ko sta se ločili obe stranki -- duhovniki so
1381 X   |                 plešoči mladeniči naglo obednico; tu so imeli pečeni purani
1382 IV  |               drogove, ki so sredi obeh obeljenih smrek, obpeti z debelimi
1383 VII |                  kateri je pa vendar še obema, dasi sta ga imenovala,
1384 X   |            držečih na oder, in se moral oberoč ujeti, da ni položil vsega
1385 X   |                 Minčeta pustite v miru! Obetajte mi!" ~"Kakor velite! Toda,
1386 II  |                bere mašo tam gori, toda obetal je, da jih že pričaka pi
1387 X   |                samo, da mi kaj poveste. Obetali ste mi vendar!" ~"Da, da,
1388 I   |          zabavljici, toda vse je preveč obhajalo ugibanje o novi osebi, katero
1389 IX  |                  pričakovati mu je bilo obične kazni. ~Le-ta in vse druge,
1390 XIII|         zapisnik, sodbo pa proglasil po običnem kopitu. Tako je odpravil
1391 II  |                gradič, bilo je že dolgo obično, da se je tam zbirala sosedna
1392 II  |                iz žepa ploščato, vendar obilo steklenico in, obrnivši
1393 III |               kar so jih pustili tamkaj obiskovalci po staroslavni šegi -- menda
1394 VI  |              tudi ni bil vsakonedeljski obiskovalec in prav danes so ga radovedneži
1395 V   |             prijaznem gradiču plemenita obitelj, katera je vedno rada sprejemala
1396 XII |          podobnega -- Vrbanoj bi ga bil objel v svoji prostodušnosti in
1397 VII |                   sedaj je ne smemo več objemati!" deje adjunkt cinično. ~"
1398 IV  |                 navpično, drugega pa so obkolili na glasno krčmarjevo povelje: "
1399 XI  |              južni veter prozorne kosme oblakov, ki sedaj in sedaj zlezejo
1400 X   |          društvo potrjeno po poklicanih oblastvih. ~Zato je na večerno veselico
1401 XIII|             lice, obnošena, zanemarjena obleka, ogoljena potna torbica,
1402 VIII|           Praznovati jima je bilo skoro obletnico svoje poroke in Grobljani,
1403 VI  |               je sprožil kdo napitnico, oblizano in nališpano po visokozvenečenih
1404 V   |                 ne vzameš? Vse prste si oblizne!" poroga se Pavel, ali tako,
1405 V   |               boljše gosposke družbe. V obližju je stanovala v prijaznem
1406 II  |                njimi. ~Maruša je tirala obloženega osla, kateremu so vrhu polnih
1407 II  |              rodom, ki je hitel dalje z obloženim oslom na čelu. ~Vtem se
1408 XIII|                  malone starikavo lice, obnošena, zanemarjena obleka, ogoljena
1409 IV  |             sredi obeh obeljenih smrek, obpeti z debelimi verigami, podpirali
1410 VII |                  ki pa se ne bode znala obračati na desno ali levo in ne
1411 II  |                 zaprti?" vpraša Vrbanoj obradoščen. ~"Prav po nedolžnem! Včeraj
1412 XIII|             pokliče pisarja in stranke. Obravnaval je naglo, časih nekoliko
1413 XIII|                zapisnike in--" ~"Še eno obravnavo imamo!" deje pisar. ~"Še
1414 X   |                in ji rosila tančico nad obrazom. Tudi pod tančico je bilo
1415 II  |               že korakala vkreber proti obraščenim brdom, vstajajočim za gradičem.
1416 III |            vstajalo zopet visoko, gosto obraščeno gorovje. Julka se je hotela
1417 XII |                 res! To je zgolj grozno obrekovanje -- zlobnost, da ji ni enake!" ~
1418 II  |             vendar obilo steklenico in, obrnivši vso pozornost od kostanja
1419 VI  |                se zglasi v postavljenem obroku. ~Ta novica je udarila poslušalcem
1420 I   |               deklica, toda izpod črnih obrvi se ji zalesketa nekaj nepopisnega
1421 XI  |                 v krčmo h Krači. Tam je obsedel; doma nista kuhala večerje,
1422 I   |              skočili s stolov, drugi so obsedeli letargično ali strmeč, večina
1423 I   |                 Grobljah. Izprva je vse obsedelo mirno, brez sape, potem
1424 XIII|             Pavel se ne zgane, pisar pa obsedi odprtih ust in pozabi pisati
1425 XIII|                 sodnik, da je zatoženka obsojena zaradi vlačugarstva na tri
1426 I   |          nekoliko prej stopil v sobo in obstal za učiteljevim stolom. ~
1427 V   |             bojem. In boj, pravi boj za obstanek, za prvo službo -- za avanziranje,
1428 VII |          hitrega in odločnega odgovora. Obstaneta na mostu, ki se tu vzpenja
1429 XI  |               tega?" vzklikne Valentin, obstavši pred svojim spremljevalcem. ~"
1430 IX  |                se ozrla v družbo, ki je obstopila soproga. ~Andrej je trkal
1431 X   |          položil vsega telesa na surovo obtesane, z bršljanom preprežene
1432 XIII|            Zdajci se strese in beročemu obtiči pogled na mestu, kjer je
1433 XIII|           čutila, da to vprašanje z vso obtožbo proti nji nima opraviti
1434 XIII|                slugo, da privede zaprto obtoženko, prebira Pavel ovadbo. Zdajci
1435 XII |                da bi se anonimnim potom obvestil slepi in gluhi Vrbanoj o
1436 VIII|                 društvu pa je povzročil obširno razpravo. ~"Kje dobiti denar?" ~"
1437 VIII|                 proslavo te stoletnice. Očetje in žene, vsi so bili edini
1438 VI  |               drugi dan; Minče pa je po očetovem in ženinovem naročilu točil
1439 II  |                 besed mu vendarle zveni očetovska ljubezen in dobrodušnost. "
1440 IV  |       kolikokrat ste se me spominjali?" očita Julka na pol resno. ~Od
1441 XIII|            morda tudi ta ne dvoji več o očiti blaznosti te zatoženke. ~"
1442 X   |            oseba, ukrenil je slavnostni odbor, da mora biti tukaj -- bal
1443 X   |             opravljal posle sprejemnega odbora in rediteljstva za večerno
1444 X   |       slovenščina ga je tu zapustila -- oddahnili so se tudi drugi. Utrujeni
1445 V   |               je učil v nji; ne, sam je oddajal od svojega. Ondi je med
1446 X   |               zjutraj odhajali nekateri oddaljeni gostje, spremil je Pavel
1447 X   |                da jo je kazal v zadnjem oddelku, in šele ko je oblastno
1448 X   |                ob stopnicah, držečih na oder, in se moral oberoč ujeti,
1449 III |            čustvo, katerega ne more več odeti noben ozir in noben pomislek. ~
1450 XIII|             zapora in potem na prisilni odgon v domovino, skloni se preko
1451 XI  |             krasen dan je to!" ~Tako je odgovarjala časih. ~"Ali pač pridete
1452 XII |           Krasen dan!" deje sam v sebi, odhajajoči sluga pa misleč, da je namenjen
1453 X   |                Ko so okoli treh zjutraj odhajali nekateri oddaljeni gostje,
1454 IX  |                  sedaj oni. Zvečer pred odhodom so hoteli vžgati še velikanski
1455 V   |           nadaljuje Vrbanoj po Ančkinem odhodu. "Videti je nepokvarjena,
1456 IX  |                 bil naglo ponudil. Tako odideta k ognju, sodnik pa malomarno
1457 IX  |              utrudila!" meni on in hoče oditi. ~"Da se le ti nisi!" ~Nekov
1458 VIII|              toda v vsem vzkliku ni nič odkitega, nič veselega. ~Davkar se
1459 XI  |              mostni ograji. Nato počasi odkoraka domov. Prišedši do sodnikovega
1460 XIII|              pretrgoma, tresočih usten, odkrito, brez pridržka, samo nekov
1461 VII |           razjedenim kamenjem. ~"Da sem odkritosrčen, dragi moj," zine zdajci
1462 VIII|               vsakdo z majhnim doneskom odkupil enkrat za vselej; predlog
1463 IV  |                družba, "saj ta napis ni odločen sodniku, ta je za župnika,
1464 X   |               šolske zastave danes prva odločilna oseba, ukrenil je slavnostni
1465 VII |                ni bilo najti hitrega in odločnega odgovora. Obstaneta na mostu,
1466 XI  |                 toda premislil si je in odložil stvar za drugič. ~
1467 X   |                širi sobani, Pavel pa se odmakne nekoliko v ozadje. Kót je
1468 V   |                 Vrbanoj, kakor bi hotel odmakniti razgovor drugam. ~"Ali kakov?"
1469 VIII|                  zagodrnja le-ta; in ko odmeva smeh vse družbe od štirih
1470 II  |             obraščenih gozdnih robov so odmevali zadnji zvoki župnega zvona,
1471 VII |             fantje v sosedno vas, pa je odmevalo njih ukanje. ~Pavel in Valentin
1472 I   |               učitelj, porabivši kratek odmor v razgovoru. ~"Bas -- drugi
1473 X   |                da so si želeli kratkega odmora za novo zabavo. ~Ko so se
1474 X   |           plesal je zopet z Ančko. ~Med odmorom je bilo napitnic v izobilju;
1475 X   |                prospeh te veselice. ~Po odmoru se je pričelo plesanje še
1476 VIII|                 pa še ni bilo, da bi ga odnesel proti sredini. ~Ko se je
1477 V   |                 preveč; prav nejevoljno odpahne Pavlovo roko in odide iz
1478 VI  |               Očeta Krače ni bilo doma, odpeljal se je k poroki, katera bi
1479 IV  |               tukaj. Prav sedaj se hoče odpeljati." ~Pavel je veselo poslušal
1480 IV  |                Zagorico! In še nocoj se odpelje tja. Niti k moji ženi ni
1481 III |                 položaju, ko se človeku odpira srce in jezik, ko stopa
1482 XII |               in sodnik deje, malomarno odpirajoč svoje pismo: ~"Prinesite
1483 IV  |              gospodov. ~"Tu si nekoliko odpočijemo!" meni gospod Frančišek,
1484 II  |                  da opravi dolgouha, in odposlala strica Pepeta. Potem pa
1485 XII |                  velevši slugi, naj jih odpravi zapisnikarju. Potem seže
1486 XIII|                 običnem kopitu. Tako je odpravil stranke in, meneč, da je
1487 XIII|                in nova gospodinja me je odpravila z doma. Služit sem šla s
1488 VI  |            kakor bi jima trebalo zdajci odpraviti trgovinskega ministra z "
1489 VI  |                vrelo po glavi, ko se je odpravljal z doma. ~V pisarno prišedši,
1490 IV  |               debelo pogledal in na pol odprl usta, zinil pa ni ničesar. ~
1491 II  |                 vedno gostoljubna vrata odprta na stežaj. ~Lahka septembrska
1492 X   |              lopi pri peči so vedno oči odprte in zro semkaj v naju." ~
1493 VII |          Valentin domov. Za njima so iz odprtega okna Kračeve krčme hrumeli
1494 V   |        nedeljskem izletu ali v kavarni, odprti vso noč. To je bilo takrat,
1495 XIII|               ne zgane, pisar pa obsedi odprtih ust in pozabi pisati dalje.
1496 XII |             težek železen križ s podobo Odrešenikovo. Tukaj so ob pravdnih dnevih
1497 III |             Drugega ti ne bodem pravil. Odrinil sem od vas in tvoje gostoljubne
1498 II  |            okoli sebe. "No, torej pa -- odrinimo!" ~Polovica družbe je že
1499 IX  |               in govori kakor glumač na odru: ~"Storili -- storili mi
1500 XII |                 sodniku, ali prestrašen odstopi za korak, ko ugleda njegov
1501 VII |               pod njim. Lunini žarki se odsvitajo iz belih pen, ki se gosté
1502 VI  |             sela, ki so se mu v sončnem odsvitu smejala tako ljubko. ~"Tu