Part

2003 VIII|           mesecev pa tudi teh in enakih pravljic ni bilo več. Ančka si je
2004 II  |               moram tisto neumno nemško pravljico -- oh, saj sama ne vem,
2005 V   |            prihajali blizu le po svojih pravnih opravilih. Ali to spoznavanje
2006 I   |                zavrne ga poštar. ~V tem praznem in vendar tu in tam kakor
2007 I   |             imela svoji hiši in takisto prazni stanovanji, in notar, ki
2008 VIII|          katerega ji je kupil sodnik za praznike in katerega je ona -- čudom
2009 V   |                tedaj, kadar je dobil ob praznikih od nekega starega strica
2010 I   |            Okoli enajste ure se je jela prazniti gosposka soba. Zunaj v prvih
2011 I   |                ki je imel svojo hišo in prazno stanovanje, oba trgovca,
2012 XI  |                pred dvema letoma, ko so praznovali Vrbanojevo poroko, tako
2013 V   |              času in občevanju navezan, prebil skoro ves svoj prosti čas
2014 XII |             dobra volja teh sorodnikov, prebila je ta ali ona davkarjevih
2015 XIII|               privede zaprto obtoženko, prebira Pavel ovadbo. Zdajci se
2016 III |              kakor se mi dozdeva, nisem prebledel, ampak če je bilo mogoče,
2017 XII |              pisca ne moreš zaslediti: ~Prečastiti gospod sodnik. Ako si domnevate,
2018 VIII|              gospod sodnik, da naprosim prečastito vašo soprogo -- kajne, da
2019 IV  |              čitatelji naj oproste, ako precej ne najdejo natančne fotografije
2020 II  |             četrtinko ure, zbrala se je precejšnja družba gospode s kmetov:
2021 XI  |                deje starec in iztika po predalih bližnje omare. ~"Gospa menda
2022 IV  |                Liter vina bode postavil predenj in pojal Ančko po hiši,
2023 VIII|               odkupil enkrat za vselej; predlog o gasilskem društvu pa je
2024 VIII|                 ves glas in pritrjevala predlogu, pod mizo pa sta se tiho
2025 IV  |         nekatere, da bi ne verjeli novo predloženi sliki. Reči hočemo le to,
2026 V   |             staro, toda ugodno krčmo na predmestju, kjer je vitka točajka Nežika
2027 V   |                 zopet k obedu v skromno predmestno krčmo, potem za pol ure
2028 X   |              pri plesu ni vedel pravega predmeta za razgovor z Ančko. Ta
2029 IV  |                in izpregovoriti o novem predmetu, od katerega je v svoji
2030 III |                je bilo le tikanje ure v prednji sobi in dihanje Ančke, ki
2031 XII |             Kratka tišina nastane, toda predolga, da bi Pavel vedno gledal
2032 X   |                ali taka, pozabil je vse predsodke in mržnje; bilo mu je le
2033 IV  |                 gospod Frančišek, ko se predstavijo drug drugemu, in skoro potem
2034 V   |              Pavel. ~"In Julka se mu je predstavila kot zagoriška učiteljica,"
2035 II  |              zraku. Bil je, da ga takoj predstavimo, graščak z Veselke, gospod
2036 XIII|               na Gorenjem Štajerskem je pregledoval lepega jesenskega jutra
2037 XII |                 Z zelenim prtom je bila pregrnjena in na nji je stal med dvema
2038 XIII|                     Da, brez dela." ~Za preiskavo in razsodbo je potreboval
2039 XII |            pisarjem, da je moral sodnik prejeti čudno pismo -- kdo ve --
2040 IV  |               priliko, da si zopet dobi prejšnje duševno ravnotežje. ~"Čula
2041 IX  |                 pozornost drugih. ~"Oh, preklicano! Jaz nisem več takov, da
2042 IX  |              Jaz nisem več takov, da bi prekopicaval kozle kakor vi!" zagodrnjal
2043 II  |               sosedna gosposka mladež v prelepem poletnem času, ko je bila
2044 VIII|                farne stoletnice bi bila premajhna, da je ostala samo med cerkvenimi
2045 XII |               kvišku. Potem pa je naglo premeril sobo, ne da bi stopil k
2046 XI  |               bi se vrgel za njim, toda premisli si. ~Prismoda! Čemu se pa
2047 XI  |               nocojšnjih dogodkih, toda premislil si je in odložil stvar za
2048 V   |               ga Andrej. ~"Saj si lahko premislim!" ~"Ko bi vaju ne poznal,
2049 XIII|                  Kakov uradnik?" ~Zopet premišlja. Zdajci pa se trmoglavo,
2050 IX  |               vzel?" ~Vendar ni utegnil premišljati o tem. ~Tukaj pred njim
2051 XII |         Nebrižni in veseli, frivolni in premnogokrat tudi podli ton, ki je vladal
2052 XII |               obrne, celo vrat ne zapre prenaglo za seboj. ~
2053 III |               vidi kaj takega nemogoče, preneumno bi bilo tudi! Tačas pa je
2054 II  |                brani mu Maruša, "vi ste preneusmiljeni! Vam ga ne pustim!" ~Tinče,
2055 V   |             potem se mu je zdelo vse -- preošabno; razloga temu ni vedel,
2056 XII |                 korak, ko ugleda njegov prepadli obraz. ~"Torej je vendarle
2057 III |                 globok jarek z globokim prepadom na desno in levo stran,
2058 III |                 zinil besede. Ob strmem prepadu sva krčevito držala drug
2059 XIII|                 zre srepo predse. ~Kako prepal je bil videti sedaj ta mož
2060 XII |                strahoma na njega bledi, prepali obraz. ~"Gospod -- gospod
2061 X   |                 je bilo; prijetno, brez prepira -- kakor ga imamo vedno!"
2062 XII |             mnogokrat tako neutemeljeni prepiri -- vse mu je šumelo po glavi.
2063 XII |                 ni čul sluga še nikoli. Preplašen odide, zunaj v prvi sobi
2064 VIII|                le tedaj, kadar je vrgel preporen predmet v družbo, dasi se
2065 X   |            surovo obtesane, z bršljanom preprežene deske, kar seveda ni povečalo
2066 XIII|           sodnik in sluga in pisar, oba prepričana, da imata posla z blazno
2067 VIII|           tistih ljudi, katere je lahko prepričati. Bog ti daj srečo, ljubica
2068 VIII|            pokrita z najnovejšo moderno preprogo. Samo izkušenosti davkarjeve
2069 V   |               ga je gledala Julka kakor preprostega otroka in sedaj --" ~"Dejal
2070 VI  |            poslednji sodbi; vse je bilo presenečeno, gospoda in kmetski ljudje;
2071 VIII|                možne druge javne posle, presenetil je nekega večera družbo
2072 II  |               navsezgodaj v polnem miru preskrbela, da je stalo vse, česar
2073 XI  |                nabranih na produ ter se presledkoma raztezal ob hišah nasproti
2074 IV  |          nekoliko časa s tremi udarci v presledku med zvoki velikega zvona,
2075 VIII|            Pavel je storil, kakor da je preslišal zadnji opazki. ~"Pa gospoda
2076 X   |            Julka svojega spremljevalca. Preslišala je bila vse, kar je bil
2077 VIII|                 ljubezen, premišljal in presojal je vendar vselej resno in
2078 III |            tovariša. ~"Ha -- jaz sem že prestar!" ~"Nesrečnež, toliko kakor
2079 XI  |           trikrat polglasno zažvižga in prestopi sobo do vrat; tam se naglo
2080 IV  |                rok. In vselej, kadar je prestopil iz mirnejšega udarca v hitrejši
2081 XIII|                 vlačugarstvo, oni redni prestopki pred okrajnimi sodišči,
2082 XII |                 Obrne se k sodniku, ali prestrašen odstopi za korak, ko ugleda
2083 XIII|                imenu Njega Veličanstva, presvetlega cesarja --" kakor to zahteva
2084 XIII|                med stisnjenimi zobmi in preteč dvignila desnico proti nekdanjemu
2085 VIII|               zvečer ~v zatohli krčmi s pretepom domačih in tujih fantov;
2086 VIII|               trak, z zlatom in srebrom pretkan in prevezan ter ga pripne
2087 XIII|              bila!" ~Govorila je vse to pretrgoma, tresočih usten, odkrito,
2088 X   |          gospodične, a vse po natančnem preudarku: je li plesati s to ali
2089 VIII|            zlatom in srebrom pretkan in prevezan ter ga pripne na banderišče,
2090 VIII|               prisojenih mu po človeški previdnosti, polagoma poteka; on pa
2091 III |                onih nekdanjih dogodkov, prevladalo še nekaj kakor sramežljivost. ~"
2092 III |                 mi velela, naj se vznak prevrnem v prepad za menoj, gotovo
2093 IV  |               in edino to je morda tako prevzelo nekatere, da bi ne verjeli
2094 XI  |              navzlic vsej razburjenosti prešinil spomin, da ga časih ona
2095 IX  |                  Eden izmed gospodov se približa hruški. ~"Milostiva gospa --
2096 X   |               oni plesalki, ki se mu je približala; vendar pa je nestrpno čakal,
2097 VI  |          pravdal ž njim, če bi imel sto prič!" -- "Beži, beži, še manj
2098 II  |               toda obetal je, da jih že pričaka pi cerkvi, ker mu je bil
2099 IV  |               nekoliko zlobni naivnosti pričakoval mnogo zabave. ~"Kje pa imate
2100 IX  |               eno manj nego gospodov -- pričakovati mu je bilo obične kazni. ~
2101 XII |             dnevih prisegale stranke in priče in tu je ob prižganih svečah
2102 VIII|             ampak lahkoživo in nebrižno pričel tu in tam majhno ljubezen,
2103 VIII|              Ančke kaj posebnega, nji v prid, Vrbanoju v srečo! Pavlu
2104 X   |          Čakajte, sam ga vprašam, potem pridemo stvari na kraj!" ~"Ne, ne,
2105 XI  |            odgovarjala časih. ~"Ali pač pridete zvečer h Krači? Ste li namenjeni
2106 V   |                zadnjem zasmehu. "Ančka! Pridite semkaj!" ~Deklica pride
2107 V   |                 Videti je nepokvarjena, pridna, lepo lice ima in pa, in
2108 VIII|                ni bilo več. Ančka si je pridobila dobro prijateljico -- Valentinovo
2109 IV  |                  ko se je adjunkt Pavel pridružil gospodi, ob cesti gledajoči
2110 XIII|           tresočih usten, odkrito, brez pridržka, samo nekov piker naglas
2111 XI  |              Pavel! Ne umejem te! Julka prihaja k moji ženi in to niti pogostoma;
2112 II  |         pritlični sobi poleg veže točno prihajajoče goste: gospo Golovo z dvema
2113 V   |            spoznaval tudi one, ki so mu prihajali blizu le po svojih pravnih
2114 IV  |                to je povzročilo, ako ni prihajalo iz hipne zadrege, da je
2115 X   |                 Vrbanojki. ~"Tako pozno prihajate?" dejala je ona, kakor je
2116 X   |               pari za izprehod po sobi, prihitel je Pavel k Vrbanojki. ~"
2117 IX  |             grma tikoma pred njo, ki je prihitela okrog ovinka rebri, čez
2118 IV  |              sprejem, ali bolje rečeno, prihod gospodov. ~"Tu si nekoliko
2119 VII |        odločilno zanj in za vso njegovo prihodnost! In kakor sodim, ne bode
2120 V   |                 sleherni večer shajal s prijateljema. "Danes je bila Orlova Julka
2121 VIII|             Ančka si je pridobila dobro prijateljico -- Valentinovo soprogo.
2122 VIII|               je storilo, da je bila ta prijateljska vez silno tanka. In skoro
2123 I   |               nazaj v leta njiju prvega prijateljstva, v ono dobo, ko je cvetel
2124 VI  |                o iskrenem čestitanju in prijateljstvu, vpilo je vse križem: "Živela!"
2125 VII |                  samo da je nasprotoval prijatelju, ki se je bil nenavadno
2126 VI  |               nekoliko trenutkov gledal prijazna sela, ki so se mu v sončnem
2127 V   |                V obližju je stanovala v prijaznem gradiču plemenita obitelj,
2128 III |                drugim. Ali tedaj sem jo prijel za roke in govoril -- danes
2129 XIII|               kaznivo je!" ~"Za Boga!" ~Prijela se je ob mizo. ~"Vam je
2130 XII |                 roko, ko ga je že hotel prijeti. ~"Kaj je?" vpraša osupel. ~"
2131 I   |                notar, ki je bil v istem prijetnem in zaeno neprijetnem položaju. ~"
2132 X   |      grobeljskim trgom. ~"Lepo je bilo; prijetno, brez prepira -- kakor ga
2133 II  |          polglasno, stotnik pa le molče prikima. ~In tako so potovali v
2134 III |         streljalo na sovražnika, ako bi prikorakal po šentrupertski dolini.
2135 II  |                 govoreč, da so starejši prikorakali za njimi. ~Maruša je tirala
2136 VII |                 kar ima sedaj lepega in prikupnega: mladost in črne oči, šegavost
2137 II  |                mu je bil z doma pot tja priležnejši. ~Počasi se je pomikala
2138 XII |               več nova, vendar pa vedno priljubljena misel, da bi se anonimnim
2139 XIII|                da mu poselska knjižica, priložena ovadbi, zdrkne na tla. ~"
2140 II  |      otroško-zlobnim izrazom. ~"Maruša! Primi Sivčka in pazi na pot!"
2141 III |         velevala: ,Pomagajte vendar, da prineseva več cvetic tja gor', --
2142 XII |                odpirajoč svoje pismo: ~"Prinesite mi današnji komisijski akt --
2143 VI  |                 kavo. S kavo vred mu je prinesla strežnica tudi najnovejšo
2144 VII |               kredo na vrata, ki ti zna prinesti dobro spenjeno pivo, češ
2145 VIII|             zineš nobene -- seveda, ker pripadaš pravim kočarjem -- danes
2146 IV  |               njega kaplan, ki se mu je pripeljal naproti, župnik grobeljski
2147 X   |                 je doktorju-ranocelniku pripetila nesreča, da se je spotaknil
2148 II  |                 z dvema, na vsako stran pripetima košarama. ~"Kje je vino?
2149 VIII|              pretkan in prevezan ter ga pripne na banderišče, potem pa
2150 IV  |                vidiva, gospod Valentin! Priporočite me svoji soprogi in oprostite!" ~
2151 I   |         nadaljeval notar zanimivo svojo pripoved, vendar ne reče več nego: "
2152 VIII|          gospodične so tudi prav vesele pripovedovale, da gospa sodnikova, ko
2153 I   |                 roditelji. Ljudje so si pripovedovali, da hrani Krača zanjo tudi
2154 III |                je imel navado ob svojem pripovedovanju, da je segal daleč nazaj
2155 XII |             odide, zunaj v prvi sobi pa pripoveduje pisarjem, da je moral sodnik
2156 X   |              zato je bil tudi popolnoma pripraven, da so vanj in v ona, ki
2157 IV  |                 toda moj voz je tudi že pripravljen. Zbogom, gospoda!" ~"Oh,
2158 X   |               druge gospe je bila le-ta pripravljena na nasprotnem koncu. ~Nikogar
2159 II  |          Veselke, gospod Orel. ~"Vse je pripravljeno, vse je tu, papa!" hiti
2160 IV  |                 po nekovem skrivnostnem prirodnem zakonu na red dohodki in
2161 XII |             Tukaj so ob pravdnih dnevih prisegale stranke in priče in tu je
2162 XII |           privajene opomine, naj govori prisežnik resnico in nič drugega nego --
2163 IV  |           korakov od hišnih vrat, ko ga prisili veseli notarjev klic, da
2164 XIII|              tri dni zapora in potem na prisilni odgon v domovino, skloni
2165 XI  |                njim, toda premisli si. ~Prismoda! Čemu se pa vtika v moje
2166 VIII|                 mu boljša polovica let, prisojenih mu po človeški previdnosti,
2167 IX  |              adjunkt Pavel, ki je ravno prispel do družbe ter naglo našel
2168 IV  |              pozdravil -- in sicer prav prisrčno in prijazno -- Pavla in
2169 XI  |             počasi odhaja. ~"Kaj naj še pristavim? Kakovo grožnjo morda?"
2170 III |                rekla je mehko in hotela pristaviti še nekaj. A bilo ji ni več
2171 VI  |         zakristiji, oznanjajoč mašnikov pristop, ali tudi to je bilo brez
2172 XI  |                 sobah. ~Okoli poldne je pristopical Pavel po tlaku, ki je bil
2173 VII |                 zaman!" ~"Prav praviš!" pritegne Valentin resno. Našel ni
2174 IX  |                Ujel jo je okoli pasa in pritegnil k sebi. ~"Kazen treba plačati!"
2175 XIII|                 roke in grenke solze mu priteko med prste... ~Popoldne ni
2176 XIII|               Še eno?" ~"Da, da! Nekovo pritepenko so privedli orožniki danes
2177 III |                se še spominjaš, kako si pritiral onega osla pred Slamarjevo
2178 II  |                Potem pa je sprejemala v pritlični sobi poleg veže točno prihajajoče
2179 VII |             malone zadovoljno. "In zato pritrdiš tudi ti, da je ukrenil Vrbanoj
2180 VIII|                da dovolite?" ~Doktor je pritrjeval: "Seveda, seveda!", vtem
2181 VIII|                sta sicer na ves glas in pritrjevala predlogu, pod mizo pa sta
2182 IV  |          enakomerni "b'em-b'am" in vmes pritrkava spretni cerkvenik s srednjim
2183 XII |           vselej one že malone doslovno priučene in privajene opomine, naj
2184 X   |                 sem ter tja. Svoj dobro priučeni slavnostni govor je bil
2185 XIII|            znala, česar sem se do tedaj priučila -- za točajko! Za kaj boljšega
2186 V   |              ves svoj prosti čas ter se privadil tudi nekovi vznesitosti,
2187 VIII|             tudi on se še ni mogel prav privaditi Ančki kot sodnikovi soprogi.
2188 XII |             malone doslovno priučene in privajene opomine, naj govori prisežnik
2189 VIII|                 ostal sicer zvest stari privajeni mizi, ampak vesel je bil
2190 XIII|           odhaja pisar klicat slugo, da privede zaprto obtoženko, prebira
2191 XIII|                da! Nekovo pritepenko so privedli orožniki danes v jutru.
2192 VIII|                 je posrečilo Vrbanojevo privesti na pravi prostor tako, da
2193 IX  |            sedaj uživali svoje počitke, privojevali so si bili takisto večinoma
2194 V   |             tudi ne več dolgo; prejšnji prizori in govori so ostavili nekaj
2195 V   |                 Pavel. ~"Julka je potem prišla k moji ženi in pravila,
2196 XII |            stranke in priče in tu je ob prižganih svečah govoril sodnik vselej
2197 XI  |               zagodrnja Krača. "Jaz sem prodal po naši meri, oni pa hoče
2198 XII |          Evfemija nekoč ob taki večerji prodala vse zanimive novosti o grobeljskem
2199 XI  |           adjunkt, "pišite mu, kako ste prodali!" ~"Ančka, piši!" veli Krača
2200 XI  |         šilastih kamenčkov, nabranih na produ ter se presledkoma raztezal
2201 XIII|             vsega; stoprav na koncu, ko proglasi sodnik, da je zatoženka
2202 XIII|            narekoval zapisnik, sodbo pa proglasil po običnem kopitu. Tako
2203 VI  |               je župnik završeval svojo propoved, in sta potem le pazno poslušala
2204 XIII|          sumarično, kakor se otepe snop prosa, kadar je letina dobra. ~
2205 XI  |              naglo obrne in deje na pol proseče, na pol pa, kakor bi vsa
2206 III |                 na Krasu in pravijo, da prosi službe na novi šoli v Zagorici." ~"
2207 XIII|             hišah; samo v eni krčmi sem prosila nekoliko juhe; to vendar
2208 XIII|          vprašanja: O krivdi, je li res prosjačila, toda tega še ni hotel vprašati.
2209 XIII|                    Zatoženi ste, da ste prosjačili po hišah!" ~"Ne po hišah;
2210 VIII|            takoj silno vneto za posebno proslavo te stoletnice. Očetje in
2211 X   |           zastavil svoje moči v sijajen prospeh te veselice. ~Po odmoru
2212 V   |          navezan, prebil skoro ves svoj prosti čas ter se privadil tudi
2213 XII |                 bi ga bil objel v svoji prostodušnosti in pritisnil nase; adjunkt
2214 VIII|            Vrbanojevo privesti na pravi prostor tako, da nihče ni zapazil
2215 XIII|                     Ne, ne, kar tako -- prostovoljno." ~"Ali vaš soprog zna za
2216 VI  |                vstajalo zeleno gorovje, prostrano in valovito; tu in tam so
2217 VIII|           koleni. ~Vrbanoj se je na pol protivil; toda videti je bilo vendar,
2218 XI  |                po nebu podi južni veter prozorne kosme oblakov, ki sedaj
2219 III |               tem govoriva kdaj drugič! Prošnjikov učiteljev je tudi že nekaj --
2220 IV  |                 s kaplanom na voz in še prožil roko grobeljskemu župniku
2221 IV  |            dovolj telesne moči, zdravih prsi in krepkih rok. In vselej,
2222 XIII|                  rokavice z raztrganimi prsti -- vse priča o nje bedi.
2223 XII |           stoječo sredi sobe. Z zelenim prtom je bila pregrnjena in na
2224 X   |             kumica šolske zastave danes prva odločilna oseba, ukrenil
2225 XII |                Ako si domnevate, da ste prvak v Grobljah, upravičeno je
2226 I   |          mladeniških srcih "lipov cvet" prve ljubezni, poln vonjave,
2227 V   |               vprašanje je bilo odgovor prvemu; nato je pa zavladal molk
2228 IV  |               in ga potiskali vzpored s prvim prav tedaj, ko se je adjunkt
2229 XIII|                 tesno v svoj šal, čigar prvotne barve ni več moči zaslediti.
2230 XII |                    Molči -- lopov!" ~Ta psovka je padla kakor skala skozi
2231 VIII|      hudomušnemu sosedu je vrgel debelo psovko v uho, da jo je slišal samo
2232 IV  |                 vzklikom: ~"Ej, pravega ptiča so dobili tja gor v Babino
2233 V   |                 ženila pri tejle neumni punci." ~Pri teh besedah se Ančka
2234 X   |            obednico; tu so imeli pečeni purani izprva največjo nalogo,
2235 XI  |             pogostoma shajala. Pavel je pustil družbo v spodnjih prostorih
2236 XI  |               onim navadno pa s Pavlom. Pustila je časih tudi vso družbo
2237 III |             imena in napise, kar so jih pustili tamkaj obiskovalci po staroslavni
2238 II  |               preneusmiljeni! Vam ga ne pustim!" ~Tinče, sin pl. Malijeve,
2239 III |           recimo, smelo-otročji dogodki puščajo viden sled za vse življenje.
2240 XI  |                  kakor bodem jaz odslej puščal tebe!" ~Rekši se obrne domov. ~"
2241 VIII|               ni ostal glas vpijočega v puščavi. Trebalo ji je res že posebne
2242 VII |             odgovora, kadar bodo skrite puščice letele nanjo v družbi, katera
2243 X   |                 zapazil. ~"Kdaj začnemo pušiti?" vpraša očito dolgočasen. ~"
2244 XII |                 okroglo pisavo, kakršno rabijo tehniki na svojih načrtih. ~
2245 III |                sem bil zaljubljen -- da rabim vulgaren izraz -- res zaljubljen --
2246 VIII|               vsega, česar je vajen. In račun je bil vedno pasiven. Tako
2247 XI  |               urejala krčmarju potrebne račune ali mu tudi pisala nujna
2248 V   |                obitelj, katera je vedno rada sprejemala sosedno gospodo;
2249 VI  |         obiskovalec in prav danes so ga radovedneži pogrešali. Učitelj, ki je
2250 IV  |              ali onega, in je tudi imel radovoljnega pomočnika ob svojem kaplanu,
2251 IV  |                poštar, rdeč kakor kuhan rak, od same jeze ni vedel kaj
2252 II  |       spominjate, ko smo bili zadnjič v Rakitni, tam v onem gozdiču -- slepo
2253 XIII|            potegne šal še tesneje okoli ramen. ~"C. kr. sodni svetovalec
2254 XI  |             Pavlove. ~Oče Krača zmiga z rameni, stresne nekoliko gorenji
2255 III |              strani. Bukve in smreke so rasle tam in iz mahu in listja
2256 VIII|            vabnejša, in to čustvo mu je raslo od tedna do tedna, od meseca
2257 VII |             črne oči, šegavost in vitka rast, ki pa se ne bode znala
2258 I   |       osemnajstih letih, srednje, vitke rasti in živega, veselega vedenja.
2259 V   |               in več nego vi!" Kakor je rastlo to prepričanje, takisto
2260 XII |              čutil, a sedaj -- sedaj mu rasto v spomin -- bujno in košato
2261 VI  |              imel razgled na dokaj širo ravan, po kateri se je vil med
2262 VII |            skromen mož in se bode vedno ravnal po razmerju, kakršno zmore,
2263 X   |               so skupaj, in sedaj se je ravnalo vse tako, kakor bi ne bilo
2264 IX  |                sem vam storila, da tako ravnate z menoj?" ~Tako je šlo očitanje
2265 IX  |                  kakor bi se ne trudila ravnati tako kakor druge gospe!
2266 III |              izpiti stric Pepe kuril na ravni pod cerkvijo in pekel krompir,
2267 X   |            meglico, ki se je kobalila v ravnini in ji rosila tančico nad
2268 IV  |             zopet dobi prejšnje duševno ravnotežje. ~"Čula sem, da pride nocoj,"
2269 IX  |                 se je glasno kričeč vse razbegnilo; potem pa je pok in zasvit
2270 I   |               je nekoliko prej tolikanj razburil vso večerno družbo: ~"No,
2271 VII |               vzel nego Vrbanoj!" konča razburjeni Valentin. ~Njegov tovariš
2272 X   |              rožičke: osnovalci so bili razdeljeni v dva tabora, v spodnje
2273 III |                neba, stric Pepe in naju razdružil. Tistega pijanca -- saj
2274 VIII|                  gospoda moja, o tem se razgovarjajmo!" Tako je modroval Pavel
2275 XI  |                 sobo, prej se še glasno razgovarjajoč z očetom ali z Minčetom,
2276 XI  |                soproga njegova pa se je razgovarjala sedaj s tem, sedaj z onim
2277 XI  |          Počakaj nekoliko, da se še kaj razgovorimo!" dejal je navadno. Ako
2278 I   |               dveh sobah je še vpilo in razgrajalo nekoliko sejmarjev, ki so
2279 VII |                  ki se je bil nenavadno razgrel. ~"Ti tega sam ne veruješ --
2280 X   |                ve ugovora. -- ~Ko so se razhajali, žarilo se je nebo na vzhodu
2281 VIII|                pil preveč ali premalo?" razhudi se davkar, dočim se drugi
2282 VII |               pen, ki se gosté doli med razjedenim kamenjem. ~"Da sem odkritosrčen,
2283 VIII|                 še v duhu s postranskim razkačenim pogledom na zlobnega adjunkta: "
2284 VIII|                 prizor iz dijaških let, različni nazori -- vse to je storilo,
2285 XI  |                 laško mero! Tukaj pa je razlika na kubik --" ~"Pustite kubik,"
2286 XIII|                 lica njegovega ni lahko razločiti; tudi Ančka ga ne spozna.
2287 V   |                ni vedel, tičal pa je ta razlog zanj edinole v tem, da je
2288 V   |                 zdelo vse -- preošabno; razloga temu ni vedel, tičal pa
2289 VIII|               ni kaj rad videl te njiju razmere; toda navzlic vsemu je bila
2290 VII |                 se bode vedno ravnal po razmerju, kakršno zmore, ampak ženske
2291 I   |                 med katerim vsakdo zase razmotriva nekam pikri glas, ki je
2292 XI  |                zopet na mestu, kjer sta razmotrivala pred toliko toliko meseci --
2293 II  |                 pred njim. Gospe so baš razmotrivale zadnje novosti, ki so krožile
2294 II  |             vrhu polnih košar nadeli še razne zavijače in vrhnje suknje. ~
2295 IX  |              Valentin, ki je bil spričo raznega popoldanskega veselja že
2296 XII |                so se mu silili v spomin razni dogodki, o katerih še ni
2297 II  |             nosi steklenice, zavitke in razno drugo robo s klopi pred
2298 IX  |                  Pustite me!" ~Jezno je razpela svojo pahljačo in si hladila
2299 XII |            Vrbanoj iz rok, padlo je pod razpelo med svečnika in adjunkt
2300 X   |                pokazal je takoj zli duh razpora svoje rožičke: osnovalci
2301 IV  |                vnela se je jako živahna razprava. Vendar tudi to je zdajci
2302 I   |                 zadnji minuti, ko se je razpravljala ta novost. ~"Srečo ima,
2303 VIII|                 pa je povzročil obširno razpravo. ~"Kje dobiti denar?" ~"
2304 IX  |               potem pa je pok in zasvit razpršene žerjavice naznanil, da je
2305 III |                veš, kako smo se tudi mi razpršili po svetu -- vsi znanci in
2306 XIII|                 dela." ~Za preiskavo in razsodbo je potreboval sodnik le
2307 VIII|                kdor je imel le količkaj razsodnosti v takih važnih rečeh. ~Za
2308 XI  |                 kdaj ne nabije!" zavrne razsrjeni notar še enkrat. ~V adjunktu
2309 XI  |              stanovanja, ugleda gori še razsvetljena okna; toda vse je tiho.
2310 XI  |                produ ter se presledkoma raztezal ob hišah nasproti sodnikovemu
2311 XIII|              držala v rokah, rokavice z raztrganimi prsti -- vse priča o nje
2312 IV  |                 pameten mož in je takoj razumel ves položaj. ~"Da, da!"
2313 IV  |                iz početka ni mogel prav razviti -- vreme je bilo skoro obdelano,
2314 VIII|                danes tukaj, jutri tam!" razvname se zdajci notar. "Skoro
2315 XII |              katero so potem trosile in razširjale do zadnje pičice po domači
2316 III |               sta se razšla, vsi ste se razšli: ti in Vrbanoj in Julka
2317 XIII|            nekoliko kazenskih obravnav; razžalitve časti in vlačugarstvo, oni
2318 III |             Julka, stala je pred menoj, rdeča, povešenih oči, niti ganila
2319 III |               mahu in listja so gledali rdeči zvonci korčkov. Julka jih
2320 II  |                ne bilo videti izdajalne rdečice na njega licu. ~"Menda,
2321 II  |                svoje lice, kažoče lahko rdečico. ~"Jaz bi ne povedala,"
2322 II  |               in trgala kraj pota šopek rdečih korčkov. ~Vrbanoj pa je,
2323 IX  |               je prihitela okrog ovinka rebri, čez katero se je podila
2324 I   |          nekoliko več o tem. Ali to vam rečem" -- in pri tem izprazni
2325 XI  |                vidiš, da se boji; mi pa rečemo še eno!" ~In Pavel je potem
2326 IV  |              zamudil sprejem, ali bolje rečeno, prihod gospodov. ~"Tu si
2327 XII |                 tem, kar govore ljudje. Redakcijo je prevzel odvetniški pisar,
2328 X   |                  in pedantična strogost reditelieva je povzročila, da je vso
2329 X   |             posle sprejemnega odbora in rediteljstva za večerno veselico. ~Vse
2330 VIII|                 ženo in potem -- otroke rediti in vzgajati, poleg tega
2331 XIII|             globokimi gubami na licu in redkimi sivimi lasmi, ki so mu medlo
2332 XIII|              časti in vlačugarstvo, oni redni prestopki pred okrajnimi
2333 XIII|               sem se omožila; pa oče -- rednik moj -- umrl je, mladi gospodar
2334 XIII|            očetu -- ne pri očetu -- pri redniku, pri oddaljenem sorodniku,
2335 XIII|                se pa tudi rešujejo tako redno in sumarično, kakor se otepe
2336 II  |               dobrodušnost. "To je tvoj referat, Maruša, in ti --" ~Vtem
2337 XIII|              spisi v zaprašeni, umazani registraturi; srečala se od tedaj nista
2338 I   |               zaeno: domača hči, dekla, rejenka in točajka. ~"Novega sodnika
2339 VIII|               val potisne proti sredini reke, ni zmožen misliti več na
2340 XII |            najodličnejsim spoštovanjem ~Resnicoljub. ~"Kje je adjunkt? Kje je
2341 VIII|               vprašanje o gasilcih jako resnim in se stvarno razgovarjali
2342 I   |                 nekaj nepopisnega kakor resnoba in zasmeh, kakor očitanje
2343 VIII|                 je oglasilo tudi tu več rešilcev, ki so izvirne svoje ideje
2344 VIII|                vprašanja, katero ste že rešili, kakor mislite!" ~"Kaj?
2345 XIII|             spise, ki jih je bilo danes rešiti. Opravka tu ni bilo nikdar
2346 XIII|        okrajnimi sodišči, ki se pa tudi rešujejo tako redno in sumarično,
2347 X   |               ji je tresel in iskala je robca, da si otre solze, katere
2348 IX  |                tekla tu pod smrečjem in robidovjem. ~"Vrniva se! Pogrešali
2349 II  |               in levi strani; pot pa je robilo leskovo in glogovo grmovje,
2350 II  |                  zavitke in razno drugo robo s klopi pred gradom ter
2351 II  |                gosto obraščenih gozdnih robov so odmevali zadnji zvoki
2352 II  |          tovarišem pot za drugim mladim rodom, ki je hitel dalje z obloženim
2353 II  |          vseučiliškega dijaka kmetskega rodu. ~"Gospodična, pustite vendar
2354 I   |              davkar. ~"In s postrežbo!" roga se doktor in prijatelja
2355 II  |             samo vašega?" ~To zadnje je rojilo po glavi menda tudi Vrbanoju. ~"
2356 VIII|             paré -- v rokavicah in brez rokavic! Prosim, gospod učitelj,
2357 VIII|                 Zvečer pa bal paré -- v rokavicah in brez rokavic! Prosim,
2358 IV  |                  Od ceste sem se začuje ropot dveh kolesljev in majhna
2359 X   |                kobalila v ravnini in ji rosila tančico nad obrazom. Tudi
2360 X   |                Tudi pod tančico je bilo rosno, ali te kaplje so bile grenke,
2361 X   |             takoj zli duh razpora svoje rožičke: osnovalci so bili razdeljeni
2362 III |                v prepad. In v tem tihem ruvanju, ko sem jaz le silil od
2363 I   |               poln vonjave, vendar brez sadu. In vse te spomine je nocoj
2364 VIII|               in vestno plaval ob bregu samčevem, slučajnega valčka pa še
2365 IV  |                rdeč kakor kuhan rak, od same jeze ni vedel kaj odgovoriti. -- ~
2366 VI  |               si bode napravil!" -- "Od samega bogastva ne bode vedel,
2367 VIII|              lahko vzel to -- Ančko. In samoljubje ali nekovo drugo čustvo,
2368 VII |              oni ponos, kakor ga hočeš, samosvest, vzgojo, nravnost --" ~"
2369 II  |          skednju, sicer pa je bil bolj "samosvoj" gospod. ~Izmed gospa je
2370 VII |                Ako me tako ljubi, kakor sanjamo mi časih o ženski ljubezni,
2371 VI  |             pred oltarjem, zastajala je sapa, toda napele so ustna, češ: "
2372 I   |                vse obsedelo mirno, brez sape, potem pa so se čuli glasni
2373 II  |         polagoma pozdravlja sedaj tega, seda) onega. ~"Kje pa je moja
2374 IV  |                svoje pipe. ~Zunaj pa je sedal gospod Frančišek s kaplanom
2375 XIII|              proti nekdanjemu ljubimcu, sedanjemu sodniku. ~Potem odide s
2376 III |                in naokrog v minulost in sedanjost, preden je izustil tako
2377 X   |               je zadovoljna opazila, da sedata v drugi kot k peči, ki je
2378 XI  |                z nogo dregniti nasproti sedečega davkarja, kakor bi se imela
2379 VI  |           Davkarjevim trem gospodičnam, sedečim v klopi pred oltarjem, zastajala
2380 I   |              sedaj oni, bavila z Ančko, sedečo pri peči v prvi sobi. Mračno
2381 X   |          davkarjevi in jurist-reditelj, sedeli so skupaj, in sedaj se je
2382 V   |             jedil in kaj jih ni. Tam je sedelo več kolegov in v živahnem
2383 VIII|               ziblje glavo, "šestdeset, sedemdeset -- morda sto goldinarjev!" ~"
2384 I   |             sleherni večer prijateljski sedevala skupaj pri Krači, in vrhu
2385 VI  |             gospa, katera je imela svoj sedež pod leco med dvema kmetskima
2386 II  |              sklada v košari na oslovem sedlu. ~"Jaz pomagam!" oglasi
2387 V   |               zopet v urad do šeste ali sedme ure zvečer. In potem? Pol
2388 V   |               bilo težko. Vstajal je ob sedmih, nekoliko se izprehajal,
2389 IV  |              potem s petimi, naposled s sedmimi. To je bila vselej njegova
2390 XIII|                 drug drugemu nista bila segla za vrat, ampak končala sta
2391 I   |                so se vračali z mestnega sejma in tukaj sklepali do sedaj
2392 I   |            vpilo in razgrajalo nekoliko sejmarjev, ki so se vračali z mestnega
2393 X   |             eden vodilnih glasov za pol sekunde prezgodaj "udaril" vmes;
2394 VI  |               trenutkov gledal prijazna sela, ki so se mu v sončnem odsvitu
2395 II  |             bližnjem trgu ali sosednjih selih in gradičih. ~Namenili so
2396 III |                 meni Tinče. ~"Res; toda semper aliquid haeret -- in tudi
2397 IX  |                stala sedaj sama v temni senci mladega gozda, tihega in
2398 XII |                 košato kakor koprive ob senčnatem zidu in peče ga do dna srca. ~"
2399 II  |                odprta na stežaj. ~Lahka septembrska megla se je dvigala nad
2400 XIII|              takoj po obedu; v krčmi se sestaneva! Nekaj neumnih obravnav
2401 XII |               spremljevanje adjunktovo, sestanki pri Krači, domači, mnogokrat
2402 IV  |          srebrno-zlati podlagi pozdrav, sestavjen od belo-modro-rdečih črk: "
2403 IV  |                 je bilo skoro obdelano, setev in žetev tudi, politike
2404 III |            sosedje in sorodniki -- moja setra Veronika biva sedaj v Galiciji
2405 II  |                 Vtem se mi lahko zložno seznanimo še z nekaterniki te družbe,
2406 XII |          katerih še ni premišljal: prvo seznanstvo z Ančko, opomnje Pavlove
2407 VII |            pisati in čitati za silo, ki sešteje nekaj številk, kadar jih
2408 V   |                 ki se je sleherni večer shajal s prijateljema. "Danes je
2409 XI  |             sobi sta se sedaj pogostoma shajala. Pavel je pustil družbo
2410 XI  |               bi opazoval te adjunktove shode s soprogo sodnikovo. Doli
2411 III |                 Dasi tedaj nisem mislim sic! o tem, ali tisti trenutek
2412 IV  |               prav nič onega duhovitega sijaja, ki ga je značil vselej,
2413 X   |            vsakdo zastavil svoje moči v sijajen prospeh te veselice. ~Po
2414 IV  |               pomogel svojemu jeziku do sijajnega uspeha. ~Nesrečni poštar
2415 XIII|               oko, iz katerega še vedno sije nekdanji nepopisni žar,
2416 XI  |              obrne domov. ~"Prav tako!" sikne Pavel. ~"Le glej, da te
2417 V   |              Ali to spoznavanje je bilo sila subjektivno spričo tega,
2418 III |            tihem ruvanju, ko sem jaz le silil od roba -- danes še me izprehaja
2419 X   |                otre solze, katere ji je silila jeza v oči. ~"In -- Julka
2420 XII |          zašepetal je in potem so se mu silili v spomin razni dogodki,
2421 X   |                Da, da, to je nemarnost, silna nebrižnost!" pristavi notar,
2422 XIII|              njega ostarelo, a sedaj od silne razburjenosti zardelo, skoro
2423 II  |              kostanju, ki je ravno tu s silnimi vejami kipel čez kolovoz. ~"
2424 VII |             naučila pisati in čitati za silo, ki sešteje nekaj številk,
2425 III |               za njo, ali Vrbanoj me je siloma potegnil nazaj. Govoril
2426 III |               Toda njega strast je bila silovitejša od moje. Zdelo se mi je,
2427 IV  |             tremi duhovniki ni posebnih simpatij. ~Učitelj je poštarju zadovoljno
2428 II  |                pl. Malijevo s hčerko in sinom in še več mladih gospodov,
2429 I   |          vprašanjem povzročil to napeto situacijo, "še pol četrtinke!" ~"To
2430 III |                nikar ne trpinči njenega sivca, kako je oni ,nebodigatreba'
2431 II  |            česar je bilo treba naložiti Sivčku, pred gradom na klopi, naročila
2432 VI  |                 po kateri se je vil med sivim vrbovjem in košatimi jeseni
2433 XIII|               gubami na licu in redkimi sivimi lasmi, ki so mu medlo legali
2434 II  |             postarne gospe, dva tudi že sivolasa gospoda, pet ali šest gospodičen,
2435 II  |           kateri je za drugim, nekoliko sivolasim tovarišem ravnokar stopil
2436 III |                 pa je bilo lepó! Vi ste skakali okrog žerjavice in kaplan
2437 XII |                Ta psovka je padla kakor skala skozi strop med oba. Vrbanoj
2438 II  |           nadziranju hlapcev v hlevu in skednju, sicer pa je bil bolj "samosvoj"
2439 II  |               klopi pred gradom ter vse sklada v košari na oslovem sedlu. ~"
2440 XI  |          sleherni večer, potovali so iz skledice v skledico. Kako vesel je
2441 XI  |               potovali so iz skledice v skledico. Kako vesel je bil notar,
2442 X   |             ozrla drug v drugega, ampak sklenjene roke -- nje desnica in njega
2443 I   |                 mestnega sejma in tukaj sklepali do sedaj še nedognane kupe
2444 V   |              tiči nekaj, iz česar skoro sklepam, da bi se res dolgo ne upirala,
2445 XIII|             zeleno mizo, za katero sedi sključen v naslanjaču in strmeč vanjo --
2446 XII |       zahtevanimi spisi, najde Vrbanoja sključenega v stolu pred pisalno mizo
2447 XIII|              prisilni odgon v domovino, skloni se preko mize in vzklikne: "
2448 II  |               veli Julka, ki se je vtem sklonila v breg ob kolovozu, utrgala
2449 XII |          Vrbanoj, ko je sluga odšel, in skočil kvišku. Potem pa je naglo
2450 I   |               Oj, oj, oj!"; nekateri so skočili s stolov, drugi so obsedeli
2451 IX  |                   Oh, gotovo!" ~Z brzim skokom je bil preko nizkega jelševega
2452 XI  |                 in ako se ta dva bedaka skoljeta ali uničita -- jaz ne črhnem
2453 II  |                 za drugim, Vrbanoj bolj skrbeč za žival. nego je očito
2454 I   |             večer -- za to bodemo že mi skrbeli!" ~"Oj, to me veseli!" deje
2455 X   |              dan je imel druge misli in skrbi, tičoče se te velike slavnosti,
2456 II  |                pozornost od kostanja na skrbno zamašeno steklenico, šepne
2457 VII |             vedela odgovora, kadar bodo skrite puščice letele nanjo v družbi,
2458 VI  |        zaročencev. ~Umevno je, da se je skrivaj mnogo šepetalo, ugibalo
2459 VII |               mislih vse tiste javne in skrivne grehe teh krčmarskih beznic,
2460 I   |                mu vendar posveti nekovo skrivno, zvito veselje. ~Osem oči
2461 IV  |                 ko so prišli po nekovem skrivnostnem prirodnem zakonu na red
2462 V   |            točajka Nežika tako resno in skrivnostno povedala, kaj je nocoj svežih
2463 VII |                 kar se tiče potrebščin, skromen mož in se bode vedno ravnal
2464 XII |                na večerjo; sami sta kaj skuhali ali spekli, gospodje pa
2465 II  |            Slamarju, da bode mogoče kaj skuhati!" reče ona gospodična, ki
2466 IX  |                 so se potem slovesno na skupnem zbirališču. -- ~Nocoj je
2467 IV  |              hotel nihče lotiti, starih skupnih znanstev ni bilo najti in,
2468 V   |              kolikor toliko -- dobra in slaba svojstva onih, s katerimi
2469 VIII|             srečo! Pavlu pa ne podtikaj slabih nakan!" -- -- -- ~"Jaz tudi
2470 XI  |                     Notar je legel prav slabovoljen spat. ~"Na mojo dušo," zarotil
2471 II  |                žival in pot je čimdalje slabši!" ~"Nič se ne bojte, gospod
2472 XI  |                  na pol bobneč -- kakor sladka nadeja -- kakor temna grožnja! ~"
2473 VI  |                 pazno je vlival kavo na sladkor v čaši. Stoprav, ko je dekla
2474 III |                pritiral onega osla pred Slamarjevo hišo, kako je Maruša klicala
2475 II  |                 že! Napové nas gori pri Slamarju, da bode mogoče kaj skuhati!"
2476 VIII|           ugibljem kaj drugega. Gospoda slavna, usojam si vas opozarjati
2477 X   |                 vrati, kjer se je poleg slavnostnih gostov gnetla in tiščala
2478 X   |                kmetsko prebivalstvo vse slavnostno dejanje; in ko se je vršil
2479 IV  |               tudi sedaj naglo odšel od slavoloka in krenil proti Kračevi
2480 IV  |                 desko, ki naj bi vezala slavolokova stebra, in čital na srebrno-zlati
2481 III |     smelo-otročji dogodki puščajo viden sled za vse življenje. Takrat
2482 VI  |                Matižarjeva Katra, ki je sleherno nedeljo klečala ob stranski
2483 XI  |                do sedaj je bil še vedno slep za to -- Andrej Vrbanoj. ~
2484 XII |                anonimnim potom obvestil slepi in gluhi Vrbanoj o tem,
2485 IV  |                 verjeli novo predloženi sliki. Reči hočemo le to, da se
2486 II  |             dobro potegneta. ~"Izvrstna slivovka!" pohvali se Orel polglasno,
2487 XI  |                peresom v roki le na pol slišala njega besede, pač pa tem
2488 I   |               tega šuma in vrišča se je slišalo še radovedno vpraševanje
2489 IX  |              bilo treba zapaliti ogenj, slonečo zadaj planote ob debeli
2490 IV  |            sedaj silno rad govoril le o slovenskih liberalcih; toda domači
2491 X   |              izurjenimi dijaki, "vrgli" slovesni "benedictus" -- kakor se
2492 II  |                 rdeč nagelj, zvečer pri slovesu pa ji je gospod Pavel, ta,
2493 IV  |             roko grobeljskemu župniku v slovo. Ko pa je zaropotal voz
2494 I   |             novi osebi, katero je vrgel slučaj v ta ozki krog, da bi se
2495 VIII|              brega, kateri pa, kadar ga slučajen val potisne proti sredini
2496 VIII|                kakor vselej v kritičnih slučajih, tako se je oglasilo tudi
2497 VIII|               plaval ob bregu samčevem, slučajnega valčka pa še ni bilo, da
2498 X   |               Ančko. Ta četvorka in vsi slučajni dogodki med plesom pa so
2499 XI  |                Pavel je spremil notarja slučajno, ali pa, ker se mu še ni
2500 XIII|                  Ko odhaja pisar klicat slugo, da privede zaprto obtoženko,
2501 XI  |                zadnjega; vsi so čutili, slutili, da, znali, kje je bil adjunkt
2502 II  |                 tiranje! Glejte, saj ne sluša ta neumna žival in pot je
2503 XI  |               se je celo zgodilo, da ni slušal soproge, ko je ob pozni