| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] jazbine 2 jazbini 2 jazbino 7 je 2916 jé 3 jeca 2 jecah 1 | Frequency [« »] ----- ----- ----- 2916 je 2783 in 1771 se 1092 da | Janez Trdina Bajke in povesti o Gorjancih IntraText - Concordances je |
Part
1 Cvetnik | v čudoviti vrtec. In to je dobro. Kdorkoli je še zablodil 2 Cvetnik | In to je dobro. Kdorkoli je še zablodil v cvetnik, ga 3 Cvetnik | še zablodil v cvetnik, ga je zamaknila in prevzela krasota 4 Cvetnik | rožic tako neskončno, da je nehal misliti na jed in 5 Cvetnik | spanje in tudi na povratek in je poginil, ne čuteč nobene 6 Cvetnik | božjim soncem! ~Vlah Elija je bil jako pošten in bogoslužen 7 Cvetnik | pošten in bogoslužen mož. Ko je sinove pooženil, hčere poomožil, 8 Cvetnik | in vse zamere poravnal, je pustil domačijo in se preselil 9 Cvetnik | trnja, osata in kopriv si je postavil hišico, ki je imela 10 Cvetnik | si je postavil hišico, ki je imela ravno dosti prostora 11 Cvetnik | za prijazno kozo, katero je vzel s seboj za tovarišijo 12 Cvetnik | svojim mlekom. Razen mleka je užival zdrave gorjanske 13 Cvetnik | pečevja. O tej hrani in pijači je živel pobožni puščavnik 14 Cvetnik | mogel človeka mikati: bil je tako odljuden, gol in pust, 15 Cvetnik | odljuden, gol in pust, da se ga je potnik že od daleč ustrašil. 16 Cvetnik | nočjo in pred sv. Elijo je prišel k njemu sin in mu 17 Cvetnik | nikoli žive duše, pozabil je svet, kakor je svet pozabil 18 Cvetnik | pozabil je svet, kakor je svet pozabil njega. ~V viharni 19 Cvetnik | V viharni noči, ko se je ravno ulegel, sta potrkala 20 Cvetnik | bolna romarja. Elija jima je odprl in ju peljal v tesno 21 Cvetnik | prenočišče in tudi, če mu je moči, kako dobro jed in 22 Cvetnik | Kočevje. Kočevska gospoda je hudobna in beraška. Siromaku 23 Cvetnik | pa bo prepozno. Sam Bog je storil čudež in nama podaril 24 Cvetnik | bridkost in revščino. Postregel je popotnikoma bolje nego sam 25 Cvetnik | največjih praznikih. Spekel jima je svojo preljubo kozo in postavil 26 Cvetnik | sladkega vivodinca, ki jo je bil komaj načel. Romarja 27 Cvetnik | postelji. Tudi puščavnik je spal sladko in dolgo na 28 Cvetnik | kakor še nikoli ne, odkar je prebival na Gorjancih. V 29 Cvetnik | učenec sv. Peter. Kristus ga je prijel za roko in mu rekel: " 30 Cvetnik | starega in slabega: bil je zopet mlad in krepak, kakor 31 Cvetnik | štiriindvajsetleten mladenič. Grda kočica je izginila in se spremenila 32 Cvetnik | ne po kozi ne po vinu. Ko je izpil svojo skledico mleka, 33 Cvetnik | svojo skledico mleka, se mu je napolnila precej z drugim, 34 Cvetnik | slajšim mlekom, nego mu ga je dajala koza, in tako je 35 Cvetnik | je dajala koza, in tako je živel odslej brez truda 36 Cvetnik | nerodovitni puščavi. Ko je privzdignil čutaro, je bila 37 Cvetnik | Ko je privzdignil čutaro, je bila polna, in, kakor v 38 Cvetnik | zmanjkalo vina, in to vino je bilo še mnogo mnogo bolj 39 Cvetnik | puščavnikovega doma, mesto njih je narastel ponoči cvetnik, 40 Cvetnik | V studencu pod pečevjem je tekla bistra voda kakor 41 Cvetnik | prekrasnem zemeljskem raju je živel pomlajeni Vlah Elija 42 Cvetnik | bolezen ne starost. Umrl je lahko in sladko, ker je 43 Cvetnik | je lahko in sladko, ker je vedel, da ga čaka na onem 44 Cvetnik | veliko večje veselje, nego ga je užival po Kristusovem blagoslovu 45 Cvetnik | solz. Bela kapelica, ki je toliko let v njej prebival 46 Cvetnik | prebival in Bogu služil, se je zdavnaj porušila; tudi neznane 47 Cvetnik | izginile; edini cvetnik je ostal in spričuje še dandanašnji 48 Velikani | VELIKANI~Podgorec je šel polhe lovit. Prenočišča 49 Velikani | polhe lovit. Prenočišča si je poiskal vrhu Gorjancev. 50 Velikani | poiskal vrhu Gorjancev. Vzel je iz torbe večerjo in, ko 51 Velikani | iz torbe večerjo in, ko je odvečerjal, se je ulegel 52 Velikani | in, ko je odvečerjal, se je ulegel in zaspal. Ni dolgo 53 Velikani | najvišje smreke. Svetil je mesec in tako se je moglo 54 Velikani | Svetil je mesec in tako se je moglo vse videti, kakovi 55 Velikani | pokade, pravi eden: "Čas je, da si pripravimo večerjo!" 56 Velikani | štiri sode vina. Vsak sod je jemal deset veder, še rajši 57 Velikani | čredo srditih volkov. Volkov je bilo osemindvajset, na vsakega 58 Velikani | poskakovali okrog ognja, da se je kar zemlja tresla. Podgorec, 59 Velikani | zemlja tresla. Podgorec, ki je te strahote gledal in poslušal, 60 Velikani | strahote gledal in poslušal, je priporočal svojo dušo Bogu 61 Velikani | morda tudi njega. Stisnil se je v klobčič kakor jež in se 62 Velikani | komaj dihati. Poleg njega je stala čutara vina, ki jo 63 Velikani | stala čutara vina, ki jo je bil prinesel s seboj. Podgorec 64 Velikani | babi, in začne vleči. Ker je bil srčnosti tako krvavo 65 Velikani | krvavo potreben, ni čudo, da je pil dolgo in veliko. Brž 66 Velikani | dolgo in veliko. Brž se je preveril, da je v takih 67 Velikani | Brž se je preveril, da je v takih zadregah vino res 68 Velikani | tolažnik in pomočnik. Bokal ga je bil zvrnil že za večerjo. 69 Velikani | Podgorca ne ujunači, zato se je velikanov tako bal in tresel. 70 Velikani | tako bal in tresel. Zdaj je pa vrgel v globočino svojega 71 Velikani | in ta obilni požirek mu je srce tako pridvignil in 72 Velikani | grozoviti kakor od konca, jel se je skoraj sramovati, da se 73 Velikani | skoraj sramovati, da se jih je bil ustrašil. Predrzno se 74 Velikani | ustrašil. Predrzno se jim je grozil za grmom s pestjo 75 Velikani | in se usedli k večerji, je zagodrnjal skoraj naglas: " 76 Velikani | curki vina. Ali njihovo vino je moralo biti precej cvičkasto 77 Velikani | čutaro in veli: "En bokal ga je še notri. Nuj ga izpiti! 78 Velikani | ti ga blagoslovi!" Komaj je pa izustil božje ime, se 79 Velikani | pa izustil božje ime, se je zaslišal udar, kakor da 80 Velikani | zaslišal udar, kakor da je kje blizu treščilo. Tisti 81 Velikani | blizu treščilo. Tisti hip je ugasnil tudi ogenj, pri 82 Velikani | velikani sedeli, in vse obližje je pokril najgostejši dim, 83 Velikani | moglo nič razločiti. Ko se je dim zopet razkadil in razšel, 84 Velikani | velikanov ne. Noč in gora jih je dala, noč in gora jih je 85 Velikani | je dala, noč in gora jih je vzela. ~ ~ 86 Gospodic | GOSPODIČNA~Mehovski grad je spadal med največje in najmogočnejše 87 Gospodic | v deželi. Grajski gospod je peljal svojo gospo k oknu 88 Gospodic | svet, kar ga od tod vidiš, je božji in najin." Gospa veli: " 89 Gospodic | Gospa veli: "Dobro vem, da je vse to božje in najino, 90 Gospodic | nevarno zbolela." ~Gospa se je kmalu potem ulegla in je 91 Gospodic | je kmalu potem ulegla in je ležala sedem let in sedem 92 Gospodic | so jo hodili zdravit, ali je niso mogli ozdraviti. ~Gospa 93 Gospodic | gorjanski koren. Rastel je sedemdeset in sedem sežnjev 94 Gospodic | sežnjev pod zemljo. Pomogel je do zdaj še vsakemu, kdorkoli 95 Gospodic | vsakemu, kdorkoli si ga je na život privezal. Zdravemu 96 Gospodic | ne more premagati. Komur je umreti, živi od njega tri 97 Gospodic | njega tri dni dalje, nego mu je namenjeno. Bolniku odžene 98 Gospodic | čuti se bolj zdravo, nego je bila pred boleznijo. Popije 99 Gospodic | čuti se bolj močno, nego je bila pred boleznijo. Popije 100 Gospodic | kupico, čuti se mlado, kakor je bila takrat, ko je šla s 101 Gospodic | kakor je bila takrat, ko je šla s svojim gospodom k 102 Gospodic | ko poljski mak, in v vodi je sama videla, da ji je povrnil 103 Gospodic | vodi je sama videla, da ji je povrnil Bog vso lepoto prve 104 Gospodic | proti domu nazaj. ~Gospod je stal pri vratih in vprašal 105 Gospodic | vprašal služabnico, če ve, kdo je ta krasna gospodična, ki 106 Gospodic | gre proti gradu. ~Gospa je te besede slišala in se 107 Gospodic | kaj bi počel. Napravil je velik obed in povabil nanj 108 Gospodic | pijani. ~Bistri studenec, ki je pomladil grajsko gospo, 109 UkletiGr | UKLETI GRAD~Sinu je zbolela mati. Šel ji je 110 UkletiGr | je zbolela mati. Šel ji je iskat zdravilnih zeli na 111 UkletiGr | si dober sin in zato ti je dal Bog, da si tako dobro 112 UkletiGr | služim svoji gospe. Bog jo je kaznil, meni pa ni dalo 113 UkletiGr | prebiti v človeškem telesu, me je prestvaril Bog v miško." ~ 114 UkletiGr | Poslušaj pazljlivo, kako in kaj je bilo, pa me boš, mislim, 115 UkletiGr | otročjih let. Usmilila se me je dobra gospa in me vzela 116 UkletiGr | svojo sestro. Moja gospa je govorila vse drugo po pameti, 117 UkletiGr | drugo po pameti, delala je vse po pravici, ali berače 118 UkletiGr | vse po pravici, ali berače je na vso moč sovražila in 119 UkletiGr | besedami in pridevki. V hišo ji je prišel imeniten berač, sam 120 UkletiGr | izkušaš uboge ljudi? Cel svet je tvoj, pa te ni sram, da 121 UkletiGr | bo zgodilo.' To, vidiš, je bilo že pred več sto leti, 122 UkletiGr | lahko sam presodiš, kaj je moja gospa mislila.Hotela 123 UkletiGr | moja gospa mislila.Hotela je Kristusu dati na pomen, 124 UkletiGr | dala nikoli nič. Kristus je preklel predrzno gospo in 125 UkletiGr | teh strašnih besedah se je zemlja potresla in požrla 126 UkletiGr | in moja blaga gospa se mi je smilila.Tekla sem za Kristusom 127 UkletiGr | tudi pod zemljo. Kristus me je pohvalil za to zvestobo 128 UkletiGr | zadahnem, prestvaril me je, kakor sam vidiš, v miško. 129 UkletiGr | prebiral sveto pismo. Strah me je, da ji bo treba še dolgo 130 UkletiGr | čakati." ~Čuvši take novice, je začel fant od veselja vriskati 131 UkletiGr | veselja vriskati in skakati in je rekel miški: "Potolaži se. 132 UkletiGr | Povej mi torej, kaj mi je še storiti, da rešim tebe 133 UkletiGr | Hvaljen bodi usmiljeni Bog, ki je nama poslal odrešenika. 134 UkletiGr | ampak tudi sebi. Moja gospa je samica in te bo vzela za 135 UkletiGr | se v nji nahajajo. Kaj ti je še storiti, da prekletstvo 136 UkletiGr | mahne z repom po ključku, ki je tičal v skali, in skala 137 UkletiGr | nebesih. Od zlata in srebra se je vse lesketalo in bleščalo, 138 UkletiGr | lesketalo in bleščalo, da mu je kar vid jemalo. Nikjer ni 139 UkletiGr | vse pohištvo in orodje je bilo ulito iz najžlahtnejših 140 UkletiGr | najvišje umetnosti. Fant je strmel in zijal; ves osupnjen 141 UkletiGr | lepota tako prevzame, da je obstal, kakor da bi okamenel, 142 UkletiGr | brisati in ga vpraša, kaj ga je tako strašno zabolelo. ~ 143 UkletiGr | odrešenik nedolžen, on pa je svojo nedolžnost zapravil 144 UkletiGr | dvanajstem letu. ~Miški se je milo storilo, ko je videla, 145 UkletiGr | Miški se je milo storilo, ko je videla, da bosta morali 146 UkletiGr | ostati pod zemljo, vendar jo je tolažilo upanje, da utegne 147 UkletiGr | oblačilo nedolžnosti. Fantu je rekla: "Prav rada bi te 148 UkletiGr | Razglejva smeti, ki jih je vrgla na dvorišče še moja 149 UkletiGr | vrednosti. Vse, kar sta našla, je vzel fant s seboj domov. ~ 150 UkletiGr | domov. ~S sladko koreninico je ozdravil še tisti dan bolno 151 UkletiGr | bisere in drage kamenčke pa je prodal in si kupil gosposko 152 RajskaPti| RAJSKA PTICA~Bil je imeniten grof. Ta grof je 153 RajskaPti| je imeniten grof. Ta grof je šel v Gorjance na lov. Velika 154 RajskaPti| prijateljev in lovcev ga je spremila. Grof ugleda medveda 155 RajskaPti| nikoli ni hodil. Ta kraj je bil najlepši gaj, kakršnega 156 RajskaPti| zlata jabolka iz debel se je cedil iz nekaterih med, 157 RajskaPti| nekaterih dišeče kadilo; prelepo je dišalo v tem gaju vse: trava, 158 RajskaPti| listje na drevju. In če je grof pogledal na zemljo, 159 RajskaPti| grof pogledal na zemljo, se je lesketalo okoli njega brez 160 RajskaPti| studencev, v katerih se je pretakala srebropena voda 161 RajskaPti| glini. V senci krasnega gaja je bilo tiho, za čudo tiho. 162 RajskaPti| za čudo tiho. Poskakovala je od veje do veje samo ena 163 RajskaPti| Nihče ne bi bil rekel, da je ptičica lepa, ko ne bi bila 164 RajskaPti| lepši od zlatega kljuna je bil nje mili, sladki glas, 165 RajskaPti| mogel naslušati. Ker se je bil utrudil, je sedel na 166 RajskaPti| Ker se je bil utrudil, je sedel na klop, da se nekoliko 167 RajskaPti| zlatokljune ptice. Tako je sedel in poslušal, kakor 168 RajskaPti| sedel in poslušal, kakor je mislil, dobre četrt, morebiti 169 RajskaPti| tudi pol ure. Prav nerad se je dvignil, ali se je dvigniti 170 RajskaPti| nerad se je dvignil, ali se je dvigniti moral, da ga lovska 171 RajskaPti| bala. Iz prijetnega gaja je prišel kmalu nazaj v goščavo 172 RajskaPti| Oziraje se na vse strani, je klical prijatelje in lovce, 173 RajskaPti| žive duše: lovska družba je izginila, kakor da bi se 174 RajskaPti| pogreznila v zemljo. Grof se je naveličal klicati in iskati, 175 RajskaPti| šel domov. Ali silno se je čudil, da potov ni skoraj 176 RajskaPti| skoraj več poznal. Koder je rasla poprej hosta, so se 177 RajskaPti| trudili pridni oratarji. Grof je strmel in si mel oči, ne 178 RajskaPti| kaj bi si mislil, da se mu je pripetilo. Vprašal je gornike, 179 RajskaPti| mu je pripetilo. Vprašal je gornike, če niso videli 180 RajskaPti| nikoli nismo videli." Vprašal je tudi oratarje, kdaj so šli 181 RajskaPti| nas uboge kmete. Dokler je živel naš rajni grof, nismo 182 RajskaPti| grof, nismo vedeli, kaj je hudo. O slabih letinah nam 183 RajskaPti| hudo. O slabih letinah nam je dajal živež zastonj. Na 184 RajskaPti| račun. Z našimi otroki se je šalil in igral in jih ljubil 185 RajskaPti| krščeno dušo. Blagi gospod je šel v Gorjance na lov in 186 RajskaPti| Gorjance na lov in tam ga je medved raztrgal. Zdaj se 187 RajskaPti| veseli v nebesih, katera je tudi pošteno zaslužil. Njegovega 188 RajskaPti| Njegovega praznega gradu se je polastil hmeljniški baron. 189 RajskaPti| hmeljniški baron. Baron je delal s kmeti grje, nego 190 RajskaPti| nego s črno živino. Vole je prodal, mesto njih smo mu 191 RajskaPti| jermenov, ampak iz kože, katero je baron urezal iz naših hrbtov. 192 RajskaPti| iz naših hrbtov. Desetino je zahteval od vsega, kar raste 193 RajskaPti| v svinjaku. Zahteval jo je od revežev kakor od bogatinov, 194 RajskaPti| godrnjali in preklinjali. Baron je pa rekel zabavljivo: 'Naj 195 RajskaPti| dajal jaz vam.' In začel je jemati kmetom ves pridelek 196 RajskaPti| in priredek, puščal jim je samo borno desetino. Mi 197 RajskaPti| se jeli puntati. Baron pa je nabral krdelo žolnirjev 198 RajskaPti| žolnirjev in šel na lov. To je bil čuden lov, da svet še 199 RajskaPti| dotaknil, streljal in pobijal je samo kmete. Kadar so mu 200 RajskaPti| prijatelji v gosti, jim je napravil tako igro, da so 201 RajskaPti| napravil tako igro, da so se je gotovo vsi hudiči veselili. 202 RajskaPti| vsi hudiči veselili. Igral je z njimi s kmetskimi glavami 203 RajskaPti| veliko let. Ravno danes je trideset let, kar nam je 204 RajskaPti| je trideset let, kar nam je vzel Bog dobrega grofa in 205 RajskaPti| našega življenja." ~Pazljivo je poslušal grof bridke tožbe 206 RajskaPti| oratarjev in se uveril, da ga je zadrževalo sladko petje 207 RajskaPti| celih trideset let. Ko se je razodel oratarjem, so ga 208 RajskaPti| neskončno milost da jim je povrnil dragega dobrotnika 209 RajskaPti| in odrešenika. Grof jim je rekel: "Vstanite in poiščite 210 RajskaPti| zasačili." Hmeljniški baron je napravil tisti dan veliko 211 RajskaPti| veliko gostbo, na katero je povabil vse svoje prijatelje 212 RajskaPti| in biriče. Po pojedini se je začel z njimi igrati, ne 213 RajskaPti| igrališče oznanilo, da se je odprla zemlja in bruhnila 214 RajskaPti| rajnkega grofa. Baron se je zakrohotal: "Ta šala je 215 RajskaPti| je zakrohotal: "Ta šala je vredna, da igramo nadalje 216 RajskaPti| prijatelje in biriče. Grof jih je vpregel v pluge in brane 217 RajskaPti| vpregel v pluge in brane in je oral in vlačil z njimi celo 218 RajskaPti| leto do zime. Na delo jih je priganjal z biči, ki niso 219 RajskaPti| jermenov, ampak iz kože, katero je izrezal iz njihovih hrbtov. 220 RajskaPti| izrezal iz njihovih hrbtov. Ko je nastopila zima, je povabil 221 RajskaPti| hrbtov. Ko je nastopila zima, je povabil vse svoje kmete 222 RajskaPti| zanjo čuli. Po veselici se je pa napotil z njimi na igrališče. 223 PticaZlat| prečudne reči. V skriti dolini je stalo drevo, ki je bilo 224 PticaZlat| dolini je stalo drevo, ki je bilo spodaj mogočna bukev, 225 PticaZlat| visoka in tanka breza. Brezo je pokrivala bela meglica, 226 PticaZlat| Okoli velikanskega debla se je ovijala od tal do vrha vinska 227 PticaZlat| vrha vinska trta. Ta trta je bila debela kakor žrd, listje 228 PticaZlat| nikdar usahnilo in grozdje je dozorevalo na nji brez razločka 229 PticaZlat| Tretje in največje čudo je pa bila ptica Zlatoper, 230 PticaZlat| bila ptica Zlatoper, ki si je naredila gnezdo v beli meglici 231 PticaZlat| kakor druge ptice, živela je samo o rumenem grozdju, 232 PticaZlat| o rumenem grozdju, ki ji je viselo okrog gnezda, in 233 PticaZlat| gnezda, in o nebeški rosi, ki je padala na brezo. Zlatoper 234 PticaZlat| so jo imenovali zato, ker je imela v desni peruti zlato 235 PticaZlat| peruti zlato pero. Čudna moč je bila v tem peresu. Kdor 236 PticaZlat| sovražniku. Veliko junakov je poizkusilo priti na brezo, 237 PticaZlat| pobili. ~V tisti dolini je prebival svet puščavnik, 238 PticaZlat| prebival svet puščavnik, ki je poznal vsako skrivnost. 239 PticaZlat| dobilo zlato pero. On se jim je smejal in rekel: "S koso 240 PticaZlat| se jim sveti mož roga. To je čul Podgorec Mikec. Mikec 241 PticaZlat| čul Podgorec Mikec. Mikec je bil, kakor so sploh Podgorci, 242 PticaZlat| takih. To se pravi, Bog je dal Mikcu dosti pameti, 243 PticaZlat| Mikcu dosti pameti, ali je bil ta križ, da ni svoje 244 PticaZlat| vselej za svet vprašal in je poslušal. To pot je uganil 245 PticaZlat| vprašal in je poslušal. To pot je uganil precej dobro, kaj 246 PticaZlat| uganil precej dobro, kaj mu je storiti. Dejal je: "Bedakom 247 PticaZlat| kaj mu je storiti. Dejal je: "Bedakom se prav godi! 248 PticaZlat| koso in gre v Gorjance. Ko je ugledal čudno drevo in nad 249 PticaZlat| in nad njim belo meglico, je začel kositi in kosil je 250 PticaZlat| je začel kositi in kosil je noč in dan, dokler je pokosil 251 PticaZlat| kosil je noč in dan, dokler je pokosil vse senožeti po 252 PticaZlat| in tudi nad dolino. Mrvo je navalil k drevesu, da je 253 PticaZlat| je navalil k drevesu, da je sezala čez bukev in hrast 254 PticaZlat| bele meglice. Sedemkrat je plezal v brezo in sedemkrat 255 PticaZlat| brezo in sedemkrat se mu je spodrknilo. Ker je padel 256 PticaZlat| se mu je spodrknilo. Ker je padel vselej na mehko seno, 257 PticaZlat| nič žalega, ali začelo ga je vendar močno skrbeti, da 258 PticaZlat| trud ostati prazen. Zdaj se je domislil, da je izpolnil 259 PticaZlat| Zdaj se je domislil, da je izpolnil puščavnikov svet 260 PticaZlat| puščavnikov svet samo na pol. Koso je dobro rabil, tri svetnike 261 PticaZlat| ptice Zlatopera. Ptica ga je počakala in si dala brez 262 PticaZlat| domov. Od same sreče se mu je tako v glavi vrtilo, da 263 PticaZlat| najprej s pametjo. In tako je ukrenil nazadnje zgolj po 264 PticaZlat| podgorski glavi, pa ni čudo, da je tako slabo pogodil. Šel 265 PticaZlat| tako slabo pogodil. Šel je vprašat učenjake, kateri 266 PticaZlat| vprašat učenjake, kateri cesar je na svetu najbolj mogočen. 267 PticaZlat| so mu učenjaki povedali, je napisal do tistega cesarja 268 PticaZlat| svojo hčer za ženo. Cesar se je silno začudil, ali se ni 269 PticaZlat| mogel braniti. Poklical je hčer in ji vse razložil, 270 PticaZlat| se z Mikcem poroči. Bila je grda kakor strah, nagajiva 271 PticaZlat| nikoli nič zmanjkati. Mikec je dobil po očetu dve kmetiji. 272 PticaZlat| po očetu dve kmetiji. Eno je pridržal sam, drugo je zaženil 273 PticaZlat| Eno je pridržal sam, drugo je zaženil cesarični. Razsipna 274 PticaZlat| cesarični. Razsipna baba je svoje zemljišče kmalu zadejala 275 PticaZlat| njegovo. Take potrate se je Mikec ustrašil in je vzel 276 PticaZlat| se je Mikec ustrašil in je vzel v roko zlato pero in 277 PticaZlat| cesarsko in za svoje. Cesar mu je prošnjo precej uslišal in 278 PticaZlat| najlepše obleke toliko, da se je lahko preoblekla vsak dan 279 PticaZlat| vsak dan v drugo. Cesarična je plačala vse dolgove, ali 280 PticaZlat| Zasmehovala in zasramovala ga je kar očitno. Ona se je vozila 281 PticaZlat| ga je kar očitno. Ona se je vozila v dragoceni kočiji, 282 PticaZlat| dragoceni kočiji, on pa je moral capljati za njo peš. 283 PticaZlat| capljati za njo peš. In ko je tekel ves upehan za kočijo, 284 PticaZlat| tekel ves upehan za kočijo, je vpila na vse strani: "Podgorski 285 PticaZlat| cesarjev zet?" ~Ta sramota je pekla Mikca bolj nego vse 286 PticaZlat| bolj nego vse drugo. Spet je vzel v roko zlato pero in 287 PticaZlat| svojo hčer nazaj. Cesar se je zasmejal in mu izpolnil 288 PticaZlat| poslednjo prošnjo. Bridko je Mikec žaloval po svoji lepi, 289 PticaZlat| še veliko veliko bolj se je pa veselil in Boga hvalil, 290 PticaZlat| veselil in Boga hvalil, da se je iznebil samopašne in grde 291 PticaZlat| podgorske pameti. Našel si je med domačimi dekleti drugo 292 PticaZlat| domačimi dekleti drugo ženo, ki je bila lepa in pridna in je 293 PticaZlat| je bila lepa in pridna in je prinesla k hiši tudi prilično 294 PticaZlat| tudi prilično doto. Živel je z njo mirno, zadovoljno 295 PticaZlat| ga dražili s cesarično, je zapustil Podgorje in se 296 PticaZlat| dosti poznali. Zlato pero je nesel s sabo in ga na vso 297 PticaZlat| varoval. Pokazal in dal ga je sinu šele v sivi starosti, 298 PticaZlat| šele v sivi starosti, ko mu je izročil gospodarstvo. Rekel 299 PticaZlat| izročil gospodarstvo. Rekel mu je: "Na, sin, tu ti dajem tvojo 300 PticaZlat| si boš sam izvolil. Meni je prineslo to pero nesrečo 301 PticaZlat| časno blagostanje." Sin je poslušal starca in napisal 302 PticaZlat| prošnjo do papeža, kakor se mu je svetovalo. Papež mu je drage 303 PticaZlat| mu je svetovalo. Papež mu je drage volje izpolnil pobožno 304 PticaZlat| zanj sveto mašo. Bog ga je obdaril potem s toliko modrostjo 305 PticaZlat| modrostjo in pametjo, da si je prigospodaril jako veliko 306 PticaZlat| premoženje, po smrti pa je bil sprejet med svetnike. 307 Vila | se v belo tančico, ki jim je pokrivala vse truplo do 308 Vila | vselej o zarji. Takrat jih je človek najlaže videl, ker 309 Vila | gorje si ga tistemu, ki je prišel iz zvedavosti gledat 310 Vila | nič uživale, razen če jih je povabil kak junak in poštenjak, 311 Vila | vedel, kdo so. Kdor jih je videl na plesu ali pri jedi 312 Vila | ujezile, tudi v srce, da je kar precej umrl. Pod zemljo 313 Vila | zaslediti in dvigniti. Če jih je našel kdo po naključju, 314 Vila | se z njimi okoristiti, je imela samo nedolžna mladež. 315 Vila | kakem prisojnem kraju. Če se je nameril nanje nedolžen otrok, 316 Vila | nameril nanje nedolžen otrok, je smel ugrabiti brez kazni, 317 Vila | ugrabiti brez kazni, kolikor je hotel, grešnika pa so gotovo 318 Vila | so šli sejat, in seme jim je takrat vselej dobro obrodilo. 319 Vila | pridelali so vina, da jim je zmanjkovalo posode. Najrajši 320 Vila | Velevale so jim, kaj jim je delati, česa se ogibati. 321 Vila | neznano travo, in ubogi bolnik je najkasneje v treh dneh gotovo 322 Vila | neznatnimi ranami. Samo ena vila je ostala na gori, da pazi 323 Vila | zastonj na pomoč. ~Med Uskoki je živel slavni junak Petrovič, 324 Vila | s krščansko krvjo. Kadar je pridivjal besni Turčin, 325 Vila | pridivjal besni Turčin, je padel nanj kakor ognjena 326 Vila | število krvavih ran. Če pa ga je klical Švaba na boj proti 327 Vila | boj proti kristjanom, se je prekanjeni junak potulil 328 Vila | posteljo. Kakor za smrt bolan je ležal in javkal v postelji 329 Vila | vojska minila. Lepa vila je to vedela in se v Petroviča 330 Vila | Petroviča zaljubila. Hodila je pogostoma mimo malega hrama, 331 Vila | malega hrama, v katerem je popival s pobratimi sladko 332 Vila | sladko vivodino. Petrovič jo je ugledal in povabil v hram, 333 Vila | povabil v hram, nevede, kdo je in od kod. Pogovarjala sta 334 Vila | kakor na njenem. Čudno se mu je zdelo samo grlo mlade deklice. 335 Vila | grlo mlade deklice. Bilo je tanko in prozorno, da se 336 Vila | tanko in prozorno, da se je razločila vsaka kapljica 337 Vila | vsaka kapljica vina, ki je po njem pritekla. Po daljšem 338 Vila | pritekla. Po daljšem pomenku je začel Petrovič vilo izpraševati, 339 Vila | Petrovič vilo izpraševati, kdo je in od kod. Ona mu je pa 340 Vila | kdo je in od kod. Ona mu je pa velela, da naj nikar 341 Vila | tem ne povprašuje, če mu je kaj mar, da bi še kdaj z 342 Vila | nji mislil, ali ta reč ga je tudi malo skrbela. V vilo 343 Vila | malo skrbela. V vilo se je tako zaveroval, da bi mu 344 Vila | bi bil tudi izvedel, da je hči najsirotnejše beračice. 345 Vila | beračice. Enako ljubezen je čutila do njega tudi ona. 346 Vila | namigovale. ~Zgodilo se je, da je privihral v deželo 347 Vila | namigovale. ~Zgodilo se je, da je privihral v deželo zopet 348 Vila | krvavi Turčin. Petrovič je po svoji junaški šegi udaril 349 Vila | veliko nevernikov, ali dobil je tudi veliko grdih in nevarnih 350 Vila | prinesli tovariši domov. Vila je hodila ljubimca zdravit. 351 Vila | ljubimca zdravit. Prišla je vselej takrat, ko je spal, 352 Vila | Prišla je vselej takrat, ko je spal, da je ni mogel videti. 353 Vila | vselej takrat, ko je spal, da je ni mogel videti. Lahko bi 354 Vila | ali ni hotela. Veselilo jo je, da ga more brez priče gledati, 355 Vila | obvezovati. Še bolj pa jo je veselilo, da ni bilo več 356 Vila | sladko namigovala. Imela ga je rajši bolnega v postelji 357 Vila | nego zdravega v hramu. Tako je preteklo več tednov in mesecev. 358 Vila | tednov in mesecev. Junak je izgubil bolečine že prve 359 Vila | zapustiti. Petrovičeva mati je imela dosti opravil zunaj 360 Vila | nikoli ni zapazila. Junak je pa dobro vedel, da ga nekdo 361 Vila | da ga nekdo zdravi, ker je našel po spanju na ranah 362 Vila | vselej nove obveze. Dolgo je premišljeval, kako bi spoznal 363 Vila | zdravnika, in slednjič se je domislil. Ko je prišel čas, 364 Vila | slednjič se je domislil. Ko je prišel čas, da bi zaspal, 365 Vila | prišel čas, da bi zaspal, se je premagal, ali je zatisnil 366 Vila | zaspal, se je premagal, ali je zatisnil oči, kakor da trdno 367 Vila | kakor duh in ga pogleda. Ker je mislila, da trdno spi, mu 368 Vila | mislila, da trdno spi, mu je izprala rane in mu položila 369 Vila | gledati in božati. ~Petrovič je vse to dobro videl in čutil. 370 Vila | videl in čutil. Uveril se je, da ga zdravi deklica, katero 371 Vila | ga zdravi deklica, katero je gostil v hramu in ljubil. 372 Vila | in ljubil. Spreletela ga je groza. Jelo se mu je dozdevati, 373 Vila | ga je groza. Jelo se mu je dozdevati, da je ta deklica 374 Vila | Jelo se mu je dozdevati, da je ta deklica gorska vila. 375 Vila | izvedeti resnico. Postelje se je bii že strašno naveličal. 376 Vila | strašno naveličal. Ko ga je prišla vila spet obvezovat, 377 Vila | prišla vila spet obvezovat, je rekel, kakor da govori v 378 Vila | puško in se ustrelil." Vila je to čula in se prestrašila. 379 Vila | prestrašila. Obvezala mu je rane z dolgo, neznano travo, 380 Vila | dolgo, neznano travo, ki je junaka še tisti dan ozdravila. 381 Vila | dan ozdravila. Petrovič je bil zdrav, ali ni hotel 382 Vila | ali ni hotel vstati. Vila je prišla drugi dan gledat, 383 Vila | drugi dan gledat, kako mu je; on se je pa zopet potajil, 384 Vila | gledat, kako mu je; on se je pa zopet potajil, kakor 385 Vila | in obvezovala, ampak ga je dalj časa samo milo gledala 386 Vila | ga ni mogla videti. Šel je za njo najprej v vinograde, 387 Vila | goščavo. Na kraju goščave je obstal in se skril. Vila 388 Vila | obstal in se skril. Vila je tekla k bistremu studencu, 389 Vila | razjedenega. Poleg njega je ležala kepica snega. Ljudje 390 Vila | kepica; nihče ni vedel, da je ta sneg zadnji ostanek nesrečne 391 GluhaLoza| LOZA~Krošnjarja Pavleta je dobro poznala vsa Bela in 392 GluhaLoza| marsikatera druga krajina. Mož je izkusil po svetu veliko 393 GluhaLoza| Gorjancih. Zgovorni starec mi je povedal to dogodbo takole: ~" 394 GluhaLoza| spremila do Štreklovcev. Bil je vroč poleten dan in nedelja. 395 GluhaLoza| Štreklovcih pit. Jedi se je malo dobilo, vino pa je 396 GluhaLoza| je malo dobilo, vino pa je bilo prijetno in srkali 397 GluhaLoza| to pa dobro vem, da ga je bilo zjutraj preveč. V pijači 398 GluhaLoza| vsake neumnosti. Tovariš mi je rekel: 'Pavle, narediva 399 GluhaLoza| in vnele. Dejal sem: 'Tu je roka! Gluhe loze se boje 400 GluhaLoza| Navlekli smo se ga; čas je, da se poslovimo in ločimo. 401 GluhaLoza| če boš hotel.' ~Tovariš je bil zadovoljen. Ko smo se 402 GluhaLoza| hosto. Na zadnjem griču se je svetila kapiteljska cerkev 403 GluhaLoza| nisem vedel kdaj. Potem je šlo zopet v goro, na tisti 404 GluhaLoza| ustrašil. Svet okoli mene se je bil ves spremenil. Iz enega 405 GluhaLoza| spremenil. Iz enega hriba se jih je naredilo deset, dvajset 406 GluhaLoza| višje gore. Nad Štreklovci je ptičev vse mrgolelo. Peli 407 GluhaLoza| čuti ne enega glasa. Bilo je mrtvo in tiho kakor v grobu. 408 GluhaLoza| kakor v grobu. Od groze me je spreletavala zdaj zima, 409 GluhaLoza| božje milosti. ~Grozovito me je zmotila in zapeljala moja 410 GluhaLoza| pogledal proti jasnemu nebu, je viselo nad mano žalostno, 411 GluhaLoza| žalostno, krvavo sonce, ki me je žgalo v glavo kakor sam 412 GluhaLoza| senco! Brez sence in hlada je stala tudi loza okoli mene. 413 GluhaLoza| loza okoli mene. Moralo je biti nekaj čez poldne, pa 414 GluhaLoza| dreves čuki in sove, kakor da je polnoči. Deževalo že ni 415 GluhaLoza| nikoli sekira, in vendar je bila vsa pokvečena, škrambolasta, 416 GluhaLoza| nagnjena in polomljena. Stal je tu hrast, tam bukev, gaber, 417 GluhaLoza| javor, klen, ali vsako drevo je imelo črne veje kakor da 418 GluhaLoza| ožgane in polne trnja, ki me je neprenehoma prijemalo in 419 GluhaLoza| kako grdo, sivo in napikano je bilo perje. Take žalosti 420 GluhaLoza| kako pero, med prsti se mi je zmelo in zdrobilo, kakor 421 GluhaLoza| zmelo in zdrobilo, kakor da je suho. To se je godilo, da 422 GluhaLoza| kakor da je suho. To se je godilo, da ne pozabim povedati, 423 GluhaLoza| volkovi. Iz razpoke v skalovju je režala vame mrtvaška glava! 424 GluhaLoza| mrtvaška glava! Na tenki vejici je viselo za rdečo žilico gnusno 425 GluhaLoza| bolj natanko ogledovati, se je izpremenilo -- v živega 426 GluhaLoza| desni strani. V vsakem grmu je tičala rogata, črna glavica, 427 GluhaLoza| rogata, črna glavica, ki mi je molela jezik. Če sem bliže 428 GluhaLoza| Če sem bliže stopil, se je izprevrgla v suho grčo ali 429 GluhaLoza| kolenčasto korenino. ~Tako me je strašilo dobro uro in še 430 GluhaLoza| nazaj do traka! Hu, visela je na njem debela kaplja krvi! 431 GluhaLoza| pečine; v sredini dolca pa je rasla cvetoča lipa. Ko sem 432 GluhaLoza| sence, zdaj vidite, sem je imel preveč, ležala je okoli 433 GluhaLoza| sem je imel preveč, ležala je okoli in okoli mene, bila 434 GluhaLoza| okoli in okoli mene, bila je tedaj okrogla! Po vrhu pečin 435 GluhaLoza| tedaj okrogla! Po vrhu pečin je bilo zagrnjeno nekaj belega, 436 GluhaLoza| zagrnjeno nekaj belega, ki se je gibalo sem ter tja, kakor 437 GluhaLoza| pridviguje položen veter. Zrak je bil drugače tako miren, 438 GluhaLoza| bilka ni ganila, na lipi je pa v vejah tako vršalo kakor 439 GluhaLoza| prepevanje edine deklice, ki me je na tem svetu zmotila. Ali 440 GluhaLoza| tistemu petju, katero mi je donelo na ušesa v Gluhi 441 GluhaLoza| pa čujte še eno čudo, ki je bilo zadnje, zame pa najstrašnejše. 442 GluhaLoza| stiskale in dušile, da mi je kar sapo jemalo. Obhajala 443 GluhaLoza| sapo jemalo. Obhajala me je taka žalost in obupnost 444 GluhaLoza| tako nemilo. Ali gledati mi je biio težko, strašno težko. 445 GluhaLoza| strašno težko. Pred očmi se mi je vlekla črna megla, po kateri 446 GluhaLoza| ognjene strele. Bleščalo se mi je tako silno, da nisem razločil 447 GluhaLoza| pisanih gadov! O tem pogledu je kar kri v meni zaostala. 448 GluhaLoza| zaostala. Šele zdaj se mi je razjasnila prava resnica. 449 GluhaLoza| groze, ali tisti trenutek mi je vdihnil Bog tudi dobro misel, 450 GluhaLoza| tudi dobro misel, ki me je rešila peklenske sile. Pobožno 451 GluhaLoza| zemljo vdrle. Prehuda vročina je ponehala, ker je začel pihati 452 GluhaLoza| vročina je ponehala, ker je začel pihati hladni sever. 453 GluhaLoza| veseljem svojo ljubo senco, ki je bila zdaj zopet taka, kakor 454 GluhaLoza| zopet taka, kakor mi jo je Bog dal. Brez neprilike 455 GluhaLoza| krajcarja. ~Moja povest je taka, to sam vem, da ji 456 GluhaLoza| grešnike kaznovati, in da je nedelja za to ustvarjena, 457 Volkodlak| VOLKODLAK~Lenčka je pasla na Gorjancih drobnico. 458 Volkodlak| nobena polotila. V Lenčko se je zaljubil volk pa ji ni raztrgal 459 Volkodlak| ni dosti verjela in se ga je bala. Ker pa ji je ostal 460 Volkodlak| se ga je bala. Ker pa ji je ostal vedno varuh, je izgubila 461 Volkodlak| ji je ostal vedno varuh, je izgubila sčasoma strah in 462 Volkodlak| izgubila sčasoma strah in se ga je privadila in se z njim sprijaznila. 463 Volkodlak| njim sprijaznila. Ležal je poleg nje, gledal jo in 464 Volkodlak| in se ji milil, kolikor je hotel. Če je začutil nevarnost, 465 Volkodlak| milil, kolikor je hotel. Če je začutil nevarnost, je planil 466 Volkodlak| Če je začutil nevarnost, je planil na sovražnika in 467 Volkodlak| ali pa raztrgal in, ko se je vrnil, ga je Lenčka pohvalila, 468 Volkodlak| raztrgal in, ko se je vrnil, ga je Lenčka pohvalila, lepo ga 469 Volkodlak| se z njim pomenkovala. To je volka neizrečeno veselilo. 470 Volkodlak| neizrečeno veselilo. Poslušal jo je rajši in izpolnjeval je 471 Volkodlak| je rajši in izpolnjeval je nje ukaze bolj natanko nego 472 Volkodlak| najprivržnejši pes. Hrane si je hodil sam iskat, svoji preljubi 473 Volkodlak| Lenčki vsi pastirji. ~Ko pa je odrastla, je pustila pašo 474 Volkodlak| pastirji. ~Ko pa je odrastla, je pustila pašo in volka in 475 Volkodlak| pripravljati za možitev. Snubilo jo je veliko fantov, snubit jo 476 Volkodlak| veliko fantov, snubit jo je prišel tudi volk. Lenčka 477 Volkodlak| tudi volk. Lenčka se mu je zasmejala in mu rekla: " 478 Volkodlak| hodi več k meni! Brat se je zagrozil, da te bo ustrelil. 479 Volkodlak| odnese v svoj brlog. Bila je njegova žena tri leta in 480 Volkodlak| Manjkalo ji ni nič. Jedla je vsak dan svinino in bravino, 481 Volkodlak| druge drobne divjačine ji je nanosil mož, da je ni mogla 482 Volkodlak| divjačine ji je nanosil mož, da je ni mogla pojesti. Živela 483 Volkodlak| ni mogla pojesti. Živela je dobro za vse drugo, ali 484 Volkodlak| drugo, ali tožilo se ji je strašno po domu in po človeškem 485 Volkodlak| iti nikamor. Noč in dan je jokala in prosila Boga odrešenja. 486 Volkodlak| prosila Boga odrešenja. Volku je rodila sina, ki je bil na 487 Volkodlak| Volku je rodila sina, ki je bil na videz človeške podobe, 488 Volkodlak| človeške podobe, ali rasla mu je po vsem truplu volčja dlaka, 489 Volkodlak| truplu volčja dlaka, da jo je groza obšla, kadar ga je 490 Volkodlak| je groza obšla, kadar ga je pogledala. Dala mu je ime 491 Volkodlak| ga je pogledala. Dala mu je ime Volkodlak. ~Volkodlaka 492 Volkodlak| kakor druge otroke. Rasel je hitro kakor volk, ali pamet 493 Volkodlak| kakor volk, ali pamet mu je dohajala tako počasi kakor 494 Volkodlak| še dopolnil dve leti, ko je jel že hoditi sam na lov, 495 Volkodlak| ue usmiljenja; vrglo se je v zversko, ne v človečje. 496 Volkodlak| ne v človečje. Lenčka ga je lepo učila in skrbno svarila, 497 Volkodlak| nje besede in nauke. Če se je nanj razjezila in ga pokarala, 498 Volkodlak| razjezila in ga pokarala, ji je pokazal volčje zobe, kakor 499 Volkodlak| jo hoče raztrgati. To jo je grozno peklo in bolelo. 500 Volkodlak| peklo in bolelo. Globoko se je zamislila in se tudi domislila.