Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
Alphabetical [« »] jih 186 jim 140 jima 10 jo 161 joj 1 jok 1 jokaje 3 | Frequency [« »] 175 iz 165 ker 163 vse 161 jo 153 do 140 bila 140 jim | Janez Trdina Bajke in povesti o Gorjancih IntraText - Concordances jo |
Part
1 Cvetnik | tudi kaj imela. Ali udarila jo bo strašno šiba božja, in 2 Cvetnik | čutaro sladkega vivodinca, ki jo je bil komaj načel. Romarja 3 Cvetnik | truda in brige, kako bi jo prehranil v svoji nerodovitni 4 Velikani | je stala čutara vina, ki jo je bil prinesel s seboj. 5 Gospodic | Vsi sloveči zdravniki so jo hodili zdravit, ali je niso 6 UkletiGr | služim svoji gospe. Bog jo je kaznil, meni pa ni dalo 7 UkletiGr | meni pa ni dalo srce, da bi jo zapustila. Ker pod zemljo 8 UkletiGr | ostati pod zemljo, vendar jo je tolažilo upanje, da utegne 9 RajskaPti| in v svinjaku. Zahteval jo je od revežev kakor od bogatinov, 10 RajskaPti| dajati desetine vi meni, jo bom dajal jaz vam.' In začel 11 RajskaPti| zemljo skrivna pot, ki sem jo izdolbel s svojimi rokami 12 PticaZlat| padala na brezo. Zlatoper so jo imenovali zato, ker je imela 13 Vila | kak posel; tudi bolniki so jo klicali zastonj na pomoč. ~ 14 Vila | sladko vivodino. Petrovič jo je ugledal in povabil v 15 Vila | ali ni hotela. Veselilo jo je, da ga more brez priče 16 Vila | in obvezovati. Še bolj pa jo je veselilo, da ni bilo 17 Vila | prikoraka zlahkoma k nji in jo gleda. Tako krasna se mu 18 Vila | Nagne se hrepeneče do nje in jo poljubi in objame. Vila 19 GluhaLoza| pa jaz. Stava velja! Če jo dobim, kar se bo gotovo 20 GluhaLoza| in ločimo. Čez Gorjance jo bom udaril kar precej, da 21 GluhaLoza| zdaj zopet taka, kakor mi jo je Bog dal. Brez neprilike 22 Volkodlak| Ležal je poleg nje, gledal jo in se ji milil, kolikor 23 Volkodlak| neizrečeno veselilo. Poslušal jo je rajši in izpolnjeval 24 Volkodlak| pripravljati za možitev. Snubilo jo je veliko fantov, snubit 25 Volkodlak| je veliko fantov, snubit jo je prišel tudi volk. Lenčka 26 Volkodlak| z Bogom!" ~Volk odide in jo pride drugi dan zopet snubit. ~ 27 Volkodlak| z Bogom!" ~Volk odide in jo pride tretji dan zopet snubit. ~ 28 Volkodlak| pride po Lenčko, zgrabi jo in odnese v svoj brlog. 29 Volkodlak| truplu volčja dlaka, da jo je groza obšla, kadar ga 30 Volkodlak| pokazal volčje zobe, kakor da jo hoče raztrgati. To jo je 31 Volkodlak| da jo hoče raztrgati. To jo je grozno peklo in bolelo. 32 Volkodlak| mano!" Brat vzame puško in jo spremi. Lenčka mu pokaže 33 Volkodlak| pripravljati za možitev. ~Snubilo jo je veliko fantov, prišel 34 Volkodlak| treba dolgo iskati, poznal jo je vsak človek, ker je slovela 35 DivjiMoz | planil nanjo z gorjačo in jo ubil ali pa prepodil. Nad 36 DivjiMoz | lepo, mlado drobnico in jo cepil. Divji mož iz goščave 37 DivjiMoz | hišo je treščilo, in ogenj jo je pokončal do tal s poslopji 38 DivjiMoz | prikazuje grda pošast, imenujemo jo divji mož, ker je res strašno 39 DivjiMoz | janko je bil slekel in jo vrgel čez levo ramo. Srajca 40 DivjiMoz | tičica za njim leti... Pel jo je naglo, nekako zaletavasto 41 DivjiMoz | besede: "crni moro" ali jo bo pa zamenil z varianto, 42 DivjiMoz | divjem možu je pravila, da jo je zgrabil, ali jo precej 43 DivjiMoz | pravila, da jo je zgrabil, ali jo precej izpustil, ko se je 44 DivjiMoz | potolažene: "Obsodili smo jo prehudo; taka znamenja ne 45 DivjiMoz | še ni imela. Priporočila jo je svojemu skrbniku in logarju, 46 DivjiMoz | skrbniku in logarju, in on jo je res snubil in se z njo 47 DivjiMoz | Kadar je prišla v krčmo, so jo posadili povsod na prvo 48 DivjiMoz | sčasoma vendar podali, da so jo vikali "od sebe". ~Ker ji 49 DivjiMoz | jazbine, je zgrabil kočijo in jo prevmil. Ali prošt, ki je 50 DivjiMoz | sebi sveto hostijo. Vzemši jo v roke, je zarotil in preklel 51 DivjiMoz | je žival prevezal, da so jo mogli nazaj potegniti. Ker 52 DivjiMoz | ta dobrota zavidati, ker jo zasluži. Loški divji mož 53 Jutrovica| se zove jutrova zato, ker jo obseva sonce od ranega jutra 54 Jutrovica| od sveče, vašo deželo in jo z'našo tako zenačil in poravnal, 55 Jutrovica| ni za nikako rabo, treba jo je povse odstraniti." To 56 KresnaNoc| počivati ne mirno spavati, ker jo nadlegujejo podnevi muhe, 57 KresnaNoc| konjedercu umrl. Martinek jo vzame in se začudi, da je 58 KresnaNoc| zelenih vej, zložil grmado in jo vžgal. Lepše od drugih je 59 KresnaNoc| je rad z njo pohvalil, da jo vihti brez milosti in nikdar 60 KresnaNoc| mi je izkobinil. Izliti jo kar tako, se mi je zdelo 61 KresnaNoc| prazna in omledna, zato sem jo zabelil z najmastnejšimi 62 KresnaNoc| tudi nova dekla. Jaz sem jo rad gledal in njej je bilo 63 KresnaNoc| od daleč gledale, ampak jo uživale. Kar pa so se izpovedovale 64 KresnaNoc| vodila naddoktorica Ana. Ker jo utegnemo še kdaj na Gorjancih 65 KresnaNoc| sem dejala pod streho in jo rabim samo za ježo na Klek. 66 KresnaNoc| kje kako dobro kvanto pa jo prežvekujejo potem pred 67 KresnaNoc| sloni v odprti veži, pa jo bom lahko unesel, potem 68 KresnaNoc| Toplicam snubit ljubico, ako bi jo našel še neudano. Njena 69 KresnaNoc| blage zeli tolažnika. Moral jo je duhati dobrih pet trenutkov, 70 KresnaNoc| njegova žena. Odprši grob, jo je pokropil s poldansko 71 KresnaNoc| si želi Martinkove sreče, jo najde gotovo, ako si dobi 72 PeterPav | ki je komaj gibala, grof jo je pogodil in vsi gonjači 73 PeterPav | njej take odličnosti, ki jo povzdigujejo nad isto italijansko. 74 PeterPav | zakrakovskih prascev. Vselej, kadar jo je užival, se je smejal 75 PeterPav | vščipnil v lice ali v uho in jo povabil k sebi v klet ali 76 PeterPav | kmet ali gospod. Ta slov jo je prestrašil in razkačil. 77 PeterPav | Prijaznost proti vsakemu jo mine, gostiti ni hotela 78 PeterPav | tudi najbolj vreden. Rešil jo je iz nevarnosti, ki se 79 PeterPav | zaleti proti njej in bila bi jo nasadila na roge, da ne 80 PeterPav | za kogar je zvedela, da jo je obrekoval in osmehoval. 81 PeterPav | sestra Erger-Bergerjeva. Vzel jo je k sebi, da mu pomaga 82 PeterPav | pohujšljiva za podložnike ter jim jo je vzel. Ker so se branili, 83 PeterPav | zapisal moravški vitez in jo nesel s sabo domov. Iz istih 84 PeterPav | nanjo in na tiste, ki so jim jo prepevali. Ker je zabavljanje 85 PeterPav | Krese skoči pokonci in jo pozdravi: "Dober dan, dober 86 PeterPav | začne praskati za ušesi in jo prosi, da bi govorila za 87 PeterPav | ugrela vselej, kadar sem jo videl. Proti nji je ta Žganja 88 PeterPav | pri nas, ali jaz vem, da jo imajo in časte v tem gradu 89 PeterPav | že od nekdaj. Nosijo jim jo vlaški tovorniki s prisojne 90 PeterPav | ne pozna Barbe svoje, da jo bije tako neusmiljeno, je 91 PeterPav | korakala žena na desni, jo je prijel z levo roko za 92 PeterPav | Sidonija komaj čakala, da jo izpusti. Držal jo je tako 93 PeterPav | čakala, da jo izpusti. Držal jo je tako čvrsto, da jo je 94 PeterPav | Držal jo je tako čvrsto, da jo je štirinajst dni roka bolela. 95 PeterPav | sva še sama." Nežni soprog jo je tolažil: "To naj te nič 96 PeterPav | zaljubljeno gledati v Sidonijo in jo objemati. Ko se je zakonske 97 PeterPav | nežnosti nekoliko naveličal, jo je prosil, da bi mu povedala 98 PeterPav | popolnoma tako, kakor sem ti jo zdaj povedala." Peter se 99 PeterPav | nahajala "sladka repica". Srkal jo je vriskaje in prepevaje, 100 PeterPav | nji drugače. Kadarkoli so jo slišali, so se jeli zaničljivo 101 PeterPav | nikoli zvedeli in, da jim jo je tudi kdo ovadil, ne bi 102 PeterPav | najmehkejšo posteljo, ki jo imam." ~Preizvrstno zamišljena 103 PeterPav | bilo treba. Omislila mu jo je rada grajska družina 104 PeterPav | jim reče smeje se, da si jo bodo morali sami pripraviti. 105 PeterPav | vroči reki bridkih solza, ki jo zalivajo noč in dan." ~Iz 106 BratovGom| slovenski domovini. Divji Turčin jo je hodil malone vsako leto 107 BratovGom| mnogobrojno vojsko. Zapleniti jo hočem sam brez pomočnikov, 108 BratovGom| besedah izdere sabljo, da bi jo posekal. Blagnečka pograbi 109 BratovGom| velikansko kupo vina in jo dal Abdulu govoreč: "Hrvatje 110 BratovGom| doprinese dobrodošlico. Pograbil jo je hlastno z obema rokama 111 BratovGom| podila čez Kukovo goro. Gnala jo je divja želja, da bi se 112 BratovGom| imenitno skrivnost, ki si jo čul od mene. On je imovit 113 BratovGom| se usodil. Bal sem se, da jo bo smatral za prazno sanjo 114 BratovGom| in ga nagovarjal, naj bi jo dal razkopati. ~Reče mi 115 BratovGom| pride ponjo čez dve leti, jo bo odvedel svobodno pred 116 GospodVed| pogodila z njo moja žena in jo vzela za deklo. Izpolnila 117 GospodVed| vreden nego vsak drug, saj si jo bogme krvavo zasluži. Kadar 118 GospodVed| voda tam stoji,~naj pije jo gospoda,~k' za vince ne 119 GospodVed| tipati mrzla roka. Korliček jo je čutil na rami, na glavi 120 GospodVed| nadloge ni zmanjšalo, nego jo povečalo in pomnožilo. Prej 121 GospodVed| sovražniki piti omotice ter jo položili na posteljo, na 122 GospodVed| prvi vrsti tistih, ki so jo oduševljeno pozdravili, 123 NardodnaB| tisto krvavo dobo, ko so jo hodili malone vsako leto 124 NardodnaB| bodo tako okrepčali, da bi jo mogli nadlegovati in ji 125 NardodnaB| udomačil blagoslov božji, ki jo osrečuje še dandanes. Nobena 126 DokPrezir| po miloščino. Prežir pa jo je zavrnil: "Kaj se jeziš, 127 DokPrezir| goreče in stanovitno, kakor jo je ta imenitni slovenski 128 DokPrezir| ni mogla nič zamolčati, jo je vprašala enoč kar naravnost, 129 DokPrezir| nobena takova reč, ki bi jo bila izdala. Kmalu po njegovi 130 DokPrezir| komaj diham." V posteljo so jo morali nesti, ker sama ni 131 DokPrezir| trepetala in omedlevala. Večkrat jo je lomil in zvijal tak strašanski 132 DokPrezir| zvijal tak strašanski krč, da jo je hotelo zadušiti. Precej, 133 DokPrezir| meni neizrečeno čudno. Če jo pobaram, pokima z ramama 134 DokPrezir| drugega. Pesem "Luna sije" jo domišlja dekliških let, 135 DokPrezir| se še ni pohvalil, da bi jo bil ujel v kaki laži. Resnico 136 DokPrezir| oster, mrtvaški duh! Obšla jo je taka groza, da se je 137 DokPrezir| pove to prigodbo hišni, jo je začela psovati. Prismoda, 138 DokPrezir| skrinjo, ali kaj je bilo, in jo vrgel, ko je bila dodelana, 139 DokPrezir| bila res zamaknjena. Kdor jo je videl pred boleznijo, 140 DokPrezir| niti ne diha. Spreletel jo je strah, da je odskočila 141 Zaklad | molčala. Drugo jutro pa jo je nadlegoval srbeči jeziček 142 Zaklad | je beležil vanjo in čemu jo rabi. Ko je bil poskusil 143 Zaklad | že večkrat pogajal, da bi jo kupil. Zbudivši se vstane, 144 Zaklad | sedeminsedemdeset vasi. Naposled so jo našle pod Gorjanci v nizki 145 Zaklad | dežnik in gre k nji. Prosi jo, da bi mu prodala svoje 146 Zaklad | copate niso naprodaj. Prosi jo, da bi mu jih vsaj pokazala. 147 Zaklad | vrgli na tla njegovo ženo in jo začeli klati! On dene deteljo 148 Zaklad | pregnala čarobna detelja, ko jo je vtaknil iz enega žepa 149 Zaklad | že jeseni debel sneg, ki jo je grel, da ni skoraj nič 150 Zaklad | brento. Brez silnega truda jo dvigne in potegne iz jame. 151 Zaklad | plače z vsako dobroto, ki jo je premogla hiša. Po Permanovi 152 Razodetje| se ni zatekel, ker so mu jo bili ozloglasili in zamorili 153 Razodetje| je izpričevala jasno, da jo obdelujejo oratarji na vso 154 Razodetje| nikjer zunaj, krmlli so jo brez izimka doma v hlevih 155 Razodetje| z nesramno pretvezo, da jo pohujšujejo. Brez zapreke 156 Razodetje| Zaklinjal se ji je vsak dan, da jo ljubi stokrat bolj nego 157 Razodetje| pozakonil z njo že prvi dan, ko jo je spoznal. Zadržavala ga 158 Razodetje| zaljubljenega čvekanja, naj jo pusti na miru. Bilo ji je 159 Razodetje| Ivan brez slovesa. Našel jo je vso objokano in obupano. 160 Razodetje| hitro v radost in smeh, ko jo je pritisnil na srce in 161 Razodetje| je pritisnil na srce in jo imenoval "sladko svojo nevesto".