Part

  1 Cvetnik  |          zase, nikar za druge. Bog jim stokrat povrni blago voljo!
  2 Velikani |          bil ustrašil. Predrzno se jim je grozil za grmom s pestjo
  3 Velikani |        grozil za grmom s pestjo in jim kazal osle in pomaljal fige.
  4 UkletiGr |        Zboleli so mi mati pa iščem jim zdravilskih zeli." Miška
  5 RajskaPti|       pridelek in priredek, puščal jim je samo borno desetino.
  6 RajskaPti|         prišli prijatelji v gosti, jim je napravil tako igro, da
  7 RajskaPti|        Boga za neskončno milost da jim je povrnil dragega dobrotnika
  8 RajskaPti|     dobrotnika in odrešenika. Grof jim je rekel: "Vstanite in poiščite
  9 RajskaPti|         povabil vse svoje kmete in jim napravil veselico, da take
 10 PticaZlat|           dobilo zlato pero. On se jim je smejal in rekel: "S koso
 11 PticaZlat|      razumeli in so mislili, da se jim sveti mož roga. To je čul
 12 Vila     |           so se v belo tančico, ki jim je pokrivala vse truplo
 13 Vila     |           niso spletale, padali so jim prosto do kolen z gostimi
 14 Vila     |        ljudi niso sovražile, ampak jim le dobro svetovale in jim
 15 Vila     |          jim le dobro svetovale in jim o priliki rade tudi kaj
 16 Vila     |       naveličal poslušati, toda ni jim bilo povšeči, da jih kdo
 17 Vila     |              so šli sejat, in seme jim je takrat vselej dobro obrodilo.
 18 Vila     |           in pridelali so vina, da jim je zmanjkovalo posode. Najrajši
 19 Vila     |        prav pogostoma. Velevale so jim, kaj jim je delati, česa
 20 Vila     |    pogostoma. Velevale so jim, kaj jim je delati, česa se ogibati.
 21 Vila     |            se ogibati. Pomagale so jim v vsaki sili, sosebno brižljivo
 22 Vila     |     vrnivših se junakov. Dajale so jim piti vodo planinskih zeli,
 23 Vila     |         planinskih zeli, ali pa so jim obvezovale rane z dolgo,
 24 Volkodlak|            bodo zdaj polastili, se jim je pridružil čedno opravljen
 25 DivjiMoz |          čez polnoči. Kakor vselej jim je kazal pot proti domu
 26 DivjiMoz |        najiskrenejši prijatelj, ki jim je pritekel na pomoč, še
 27 DivjiMoz |      ljudje smejejo in tudi jaz se jim smejem. Ali to, kar sem
 28 DivjiMoz |          samoti tako obdivjali, da jim pravimo zdaj divji možje
 29 DivjiMoz |          kaj rad upihal luč ali pa jim še drugače kaj ponagajal.
 30 DivjiMoz |      povesti "prazne marnje" in se jim smeje. ~Iz krasnega ali
 31 Jutrovica|            pridelujejo, ali ostaja jim samo slama za posteljo:
 32 Jutrovica|            denarjem gospodo. Jesti jim je treba ajdov kruh, ker
 33 Jutrovica|       boljšega niso vredni. Zemlja jim je nehala dajati vino, katerega
 34 Jutrovica|       svojemu bližnjemu. Ostala pa jim je dobra mrzla voda in tudi
 35 Jutrovica|             rezar in konjederec so jim dali drage volje vse to,
 36 Jutrovica|            tudi Bog blagoslovil in jim povrnil dobroto z dobroto.
 37 Jutrovica|         dobroto z dobroto. Podaril jim je dober kruh in zaslužek
 38 Jutrovica|            vse dobro. Vino, katero jim je trta rodila, je bilo
 39 Jutrovica|        ječmenove slame za posteljo jim je resda tudi ostala ječmenova
 40 Jutrovica|  Mrakovičanje stare romarje, so se jim smilili prav v srce in vabili
 41 Jutrovica|           in povabil. Njegova žena jim je prinesla vse, kar se
 42 Jutrovica|       marsikaj drugega. Pripravila jim je tudi dobre postelje,
 43 Jutrovica|       vsakega mehko pernico, da se jim trudni udje slaje odpočinejo.
 44 Jutrovica|          rodbino. Pripovedovali so jim o svoji domovini, o srečni
 45 Jutrovica|          poznega mraka. Pravili so jim o vseh prerazličnih žitih
 46 KresnaNoc|          je sklical svoje kmete in jim napovedal nov davek: od
 47 KresnaNoc|         ure; pol ure pred polnočjo jim je dospel do vrha. Tam si
 48 KresnaNoc|     zaupljivost in odkritost. Zato jim ostro zapovedujem, da se
 49 KresnaNoc|          domov v svoje stanovanje, jim obesim na hrbet 'lesenega
 50 KresnaNoc|          se bili tako pogodili, da jim bodo dajali vsako leto namesto
 51 KresnaNoc|      obiram kmete tako v čisto, da jim ne ostane na kosteh ne toliko
 52 KresnaNoc|     iskrice usmiljenja. Odgovarjam jim vedno eno in isto: 'Kaj
 53 KresnaNoc|           in srečne svinjarice, da jim niso kos niti za to rejo
 54 KresnaNoc|          brdkem in lahkem trupelcu jim je igrala vedra in lahkoživna
 55 KresnaNoc|           tudi ti možje, ali dlaka jim mora biti na notranji strani,
 56 KresnaNoc| čevljarskih stolčkih, kateri so se jim pa zdeli najkrasnejši gosposki
 57 KresnaNoc|          se mu primrzile. Obrnivši jim hrbet, je šel jokaje po
 58 KresnaNoc|        imeli. Preden se bo zdanilo jim bo pokradel doma sosed vse,
 59 PeterPav |         sramotne. Zadnji prijatelj jim je bil, kar jaz vem, žlahtnik
 60 PeterPav |       kajti dobro so vedeli, da se jim bo mastno plačal vsak udarec. ~
 61 PeterPav |       planili opolnoči v grad. Ker jim je odprl vrata, so se razsuli
 62 PeterPav |       dragoceni zlati voz. Uprl se jim ni noben človek. Družina
 63 PeterPav |           ki je pribežal po cesti, jim pove, da so v gradu Vlahi
 64 PeterPav |          zvedeli razloge, zakaj se jim ni mogel lahko smiliti.
 65 PeterPav |            kmetje najhuje, ker sta jim storila največ krivic in
 66 PeterPav |      navadno biriči, ali dostikrat jim je pomagal tudi on sam.
 67 PeterPav |      rogoviležem. Ta nečedni posel jim je uspeval tako dobro, da
 68 PeterPav |       pridejo vasovat drugi k vam, jim pa vrnite." Ali on se je
 69 PeterPav |      pohujšljiva za podložnike ter jim jo je vzel. Ker so se branili,
 70 PeterPav |     kratkočasil ljudi z burkami in jim prepeval svoje in tuje pesmi.
 71 PeterPav |         Sklical je svoje hlapce in jim zapovedal, da se morajo
 72 PeterPav |           nanjo in na tiste, ki so jim jo prepevali. Ker je zabavljanje
 73 PeterPav |          malo takih. Krstno ime pa jim je, kakor se spodobi, prav
 74 PeterPav |           dolgo življenje. Tudi to jim treba ukazati, da se mora
 75 PeterPav |       svojo in našo oblast. O, jaz jim bom že pokazal, da me Bog
 76 PeterPav |         gradu že od nekdaj. Nosijo jim jo vlaški tovorniki s prisojne
 77 PeterPav |      grofovskega rodu. Naložili so jim strogo, da morajo izpolniti
 78 PeterPav |          ročno in zdušno, kakor da jim pride od gospodarja samega.
 79 PeterPav | preoblečenega Kreseta, zazijala so jim usta kar na stežaj; ostrmeli
 80 PeterPav |         skliče biriče in hlapce in jim veli, naj polove kričače
 81 PeterPav |           palicami in biči, dokler jim niso roke otrpnile. Mnogi
 82 PeterPav |    mrcvaril pretekli dan. Zaman se jim je grozil z biči in vislicami.
 83 PeterPav |       svojo moč našemu človeku, pa jim bo zagodel tako pesem, da
 84 PeterPav |          bo zagodel tako pesem, da jim bo prešla za vselej volja,
 85 PeterPav |     graščaki nikoli zvedeli in, da jim jo je tudi kdo ovadil, ne
 86 PeterPav |            uradnike in družino ter jim naznani voljo svojo takole: "
 87 PeterPav |            precej to uro, ko bi se jim dali. Paziti in stražiti
 88 PeterPav |         tlačanom bližnjih vasi, da jim je priti kar precej v grad,
 89 PeterPav |           uradnikom in družini ter jim oznanila Kresetovo voljo
 90 PeterPav |         grof nekam odpeljal in kaj jim je naložil; ali kdo mu je
 91 PeterPav |           jih prisrčno pozdravi in jim veli s povzdignjenim glasom: "
 92 PeterPav |      prijateljem grajsko orožje in jim reče, naj si izbere vsak,
 93 PeterPav |            ostali doslej doma, ter jim dovolil, da si vzame vsak
 94 PeterPav |       veselo in mastno južino, ali jim reče smeje se, da si jo
 95 PeterPav |            gostoljubnem gospodarju jim je minil dan, kakor bi trenil,
 96 PeterPav |  pristnosti in veljave. Svoboda se jim je torej potrdila; radi
 97 PeterPav |        torej potrdila; radi nje so jim dali hrvaški sosedje pridevek "
 98 PeterPav |         Zbrala je svoje tlačane in jim zapovedala, da morajo narediti
 99 BratovGom|          Tolstim vrhom. Na grob so jim nasuli visok sklad zemlje,
100 BratovGom|     oglasili pri njem Hrvatje, naj jim izroči zakrakovski brod
101 BratovGom|            Hrvatje drage goste, ki jim prvikrat pridejo v hišo,
102 BratovGom|    meščanom dimnike. Moja umetnost jim je tako ugajala, da so me
103 BratovGom|           sabo sem ter tja, da sem jim rabil za tolmača. Pitali
104 BratovGom|           junaka, ali vsi trudi so jim ostali jalovi. Prosim vas,
105 BratovGom|          svojem rešenju. Vojska se jim je začela razhajati in bežati
106 GospodVed|           jih poučil, kake pravice jim to daje, pa tudi, kake dolžnosti
107 GospodVed|            pa tudi, kake dolžnosti jim to naklada. S svojimi prijatelji
108 GospodVed|        bodo Slovenci jezili. Danes jim moramo nagajati, drugače
109 GospodVed|     kolikor so hoteli. Zaradi miru jim niti gospod Vedež ni rekel
110 GospodVed|           ga je mlatil, in bati se jim ne bi bilo nobene tožbe
111 GospodVed|           pa nihče ne briga. To se jim gotovo za malo zdi. Bog
112 GospodVed|          ki so ga nosili, potem pa jim je dejal smehljaje se: '
113 GospodVed|          in namahati zato, ker sem jim povedal v svojem časniku
114 GospodVed|          odide nazaj k dijakom ter jim naznani, kaj je izvedel.
115 GospodVed|            oba zarotnika. Grgič se jim je iztrgal in pobegnil.
116 GospodVed|          si je oprostil roke in se jim branil tako junaško, da
117 NardodnaB|           sv. Štefana. Stene so se jim svetile in lesketale, kakor
118 NardodnaB|          zlata in srebra. Strop so jim podpirali debeli, prelepo
119 NardodnaB|       poklical jaz svoje rojake in jim odprl prvo dvorano. Razdal
120 NardodnaB|         odprl prvo dvorano. Razdal jim bom vse, kar je v nji nakopičenega.
121 NardodnaB|            pa ga bodo prosili, naj jim da orožje in ponovi boj.
122 NardodnaB|         premagal vse sovražnike in jim vzel nazaj ne le vso polovico
123 NardodnaB|         skrb in nadloga. Godilo se jim bo tako dobro, da si bodo
124 NardodnaB|         imena. Omehkuženi narod se jim ne bo mogel upirati. Teptali
125 NardodnaB|          milostivo na Slovence ter jim poslal mogočnega odrešenika
126 NardodnaB|            se jih niti bal niti se jim umikal. Napadal in odganjal
127 NardodnaB|       pomaga neki bankovčar. On se jim smeje in pokaže kdaj, da
128 DokPrezir|       prijeti možaki za trebuh, da jim ga ne raznese smeh, babe
129 DokPrezir|            ričetom? Ali veš, žlice jim boš moral sam kupiti." Že
130 DokPrezir|            rad zabaval z otroki in jim pridno kupoval sladke tržaške
131 DokPrezir|            Gorenjskem. Povedali so jim uradniki, ki so prebivali
132 DokPrezir|           ker so vse utajili in se jim ni moglo nič dokazati. Gospod
133 DokPrezir|            šel dijake svarit in se jim grozit z najstrožjo kaznijo,
134 Zaklad   |           ni nič jezil nanje, nego jim je odgovarjal mirno: "Zdaj
135 Zaklad   |          znanci in neznanci, on pa jim ni odgovoril ni besedice,
136 Zaklad   |           v Dolenji Straži. Perman jim je verjel, ker je vedel
137 Zaklad   |         trpeli nobene sile, ker so jim pomagali Permanovi denarji.
138 Razodetje|          izseke. Puste goličave so jim pokrili povsod sočni travniki
139 Razodetje|         materinščino. Dajala pa se jim je prilika, da so se izurili
140 Razodetje|            zapomnili pravila, kako jim je živeti, da si ohranijo