Part

  1 Velikani |           zarobljeni hribovci, ki me še na volčjo pečenko ne
  2 Gospodic |           oklenila in rekla: "Kaj me gledaš tako čudno, kakor
  3 UkletiGr |       prebiti v človeškem telesu, me je prestvaril Bog v miško." ~
  4 UkletiGr |           kako in kaj je bilo, pa me boš, mislim, lahko razumel
  5 UkletiGr |         otročjih let. Usmilila se me je dobra gospa in me vzela
  6 UkletiGr |           se me je dobra gospa in me vzela k sebi. Ni me imela
  7 UkletiGr |      gospa in me vzela k sebi. Ni me imela za podložno deklo,
  8 UkletiGr |          tudi pod zemljo. Kristus me je pohvalil za to zvestobo
  9 UkletiGr |           ne zadahnem, prestvaril me je, kakor sam vidiš, v miško.
 10 UkletiGr |       prebiral sveto pismo. Strah me je, da ji bo treba še dolgo
 11 PticaZlat|  odkrivajte se! Ali ne vidite, da me spremlja moj mož, slavni
 12 GluhaLoza|          in nekdanja tovariša sta me spremila do Štreklovcev.
 13 GluhaLoza|         bom udaril kar precej, da me boš sam videl, če boš hotel.' ~
 14 GluhaLoza|           kakor v grobu. Od groze me je spreletavala zdaj zima,
 15 GluhaLoza|         božje milosti. ~Grozovito me je zmotila in zapeljala
 16 GluhaLoza|        žalostno, krvavo sonce, ki me je žgalo v glavo kakor sam
 17 GluhaLoza|         ožgane in polne trnja, ki me je neprenehoma prijemalo
 18 GluhaLoza|        kolenčasto korenino. ~Tako me je strašilo dobro uro in
 19 GluhaLoza|      prepevanje edine deklice, ki me je na tem svetu zmotila.
 20 GluhaLoza|        prevzame. Nobena druga reč me na svetu tako ne veseli,
 21 GluhaLoza|        sem slišal pod lipo, pa so me stiskale in dušile, da mi
 22 GluhaLoza|         kar sapo jemalo. Obhajala me je taka žalost in obupnost
 23 GluhaLoza|      glasovi, ki zapirajo sapo in me more tako nemilo. Ali gledati
 24 GluhaLoza|     vilinsko petje. Spreletele so me vse človeške groze, ali
 25 GluhaLoza|          Bog tudi dobro misel, ki me je rešila peklenske sile.
 26 Volkodlak|       dobroto si mi storil, da si me unesel. Toliko slastne pečenke
 27 Volkodlak|          ne skrbi ne truda. Speče me ne budi nikoli z jokom in
 28 Volkodlak|         velike sreče, s katero si me nadaril." ~Volku so bile
 29 Volkodlak|   pobegnila. Zdaj vidim, da si se me privadila, pa ti ne porečem
 30 Volkodlak|            bo prišel Volkodlak in me nadlegoval. Vzela bom Marka,
 31 Volkodlak|           Volkodlak tudi pride in me zaskoči, me bo ubranil lahko
 32 Volkodlak|         tudi pride in me zaskoči, me bo ubranil lahko junak Marko
 33 DivjiMoz |    pridruži kosmatin, kakor da bi me bil za drevesom čakal, in
 34 DivjiMoz |         bil za drevesom čakal, in me spremi tja do lastovške
 35 DivjiMoz |       volčje tulil. Po polnoči pa me sam Bog varuj takega društva!
 36 DivjiMoz |          Češčo vasjo in Brezovcem me prime tovariš hlastno za
 37 DivjiMoz |           vidite? Ta je tisti, ki me je spremljal -- divji mož!"
 38 DivjiMoz |         se je domislil zabave, ki me je res prav živo zanimala:
 39 DivjiMoz |           globoko oddahne, ustavi me in vpraša: "No, kaj pravite?" ~
 40 Jutrovica|      holmci in zeleno dobravo. Da me boste laglje razumeli, vam
 41 KresnaNoc|          Dober večer, srček! Zdaj me boš pa nesel!" Že mu je
 42 KresnaNoc|         se držim stanovito, odkar me je grajska oblast doletela.
 43 KresnaNoc|        jako pobožen, ali upam, da me zaradi te maroge ne boš
 44 KresnaNoc|         gre doma toliko! Za denar me trdo vede. Veliko veliko
 45 KresnaNoc|       deset tisoč veder vina, ali me je strah natočiti si ga
 46 KresnaNoc|      najslabšega. Pa kaka nesreča me je letos zadela! Sod najžlahtnejše
 47 KresnaNoc|          so mi v ječi umrli, svet me je razvpil za morilca in
 48 KresnaNoc|         dajati vsakemu revežu, ki me je prosil miloščine, najmanj
 49 KresnaNoc|          To je pomoglo. Berači so me razglasili za najboljšega
 50 KresnaNoc|        priznati svojo slabost, da me ta čast ni veselila. Hotel
 51 KresnaNoc|         in jokanje! Razglasili so me za varuha vseh zatiranih,
 52 KresnaNoc|          Ko sem odrastel, povabil me je oče, da naj pridem v
 53 KresnaNoc|        jaz sem ga poslušal. Kmalu me je začela njegova gospa
 54 KresnaNoc|      hrbet in pobegnem. Od takrat me je razglasil za coprnico
 55 KresnaNoc|           s kako dišečo rožico pa me boš ti razveselila?" Baronovka
 56 KresnaNoc|          potepuhov! Dobro vem, da me bodo za ta dar Dolenjci
 57 KresnaNoc|     brigam, kaj poreko ljudje, ko me več ne bo. Osel je rekel:
 58 KresnaNoc|        Odkar sem milostiva gospa, me zovó ljudje: bršlinski spašnik,
 59 KresnaNoc|         moža ne štejem. Znanci so me tako strašno objedali, da
 60 KresnaNoc|     objedali, da sem rekla: 'Huje me ne boste mogli, če se zvrnejo
 61 KresnaNoc|           vsekdar uspešno. Znanci me obirajo tudi zdaj, ali nič
 62 KresnaNoc|         in paprika za oči, to smo me za poštenje in dober glas.
 63 KresnaNoc|         valja potem v vsaki luži. Me tri ga drugače zmagujemo.
 64 KresnaNoc|      nikoli nobene pametne. Strah me je, da me bo tožil in mi
 65 KresnaNoc|          pametne. Strah me je, da me bo tožil in mi sv. Peter
 66 KresnaNoc|         ne preide. In to bogastvo me ni stalo ne enega žulja,
 67 KresnaNoc|         tudi zato ni dolgčas, ker me dobra volja nikoli ne zapusti:
 68 KresnaNoc|          plemenite živali, katera me je nocoj na Klek prinesla." ~
 69 KresnaNoc|           rdečih robcev. Gospodje me morajo sami iskati in še
 70 KresnaNoc|       Prva zel je dejala: "Skuhaj me, pa ti ozdravim vred", druga: "
 71 KresnaNoc|          prijetnim glaskom: "Kdor me podiši, se iznebi vseh skrbi,
 72 KresnaNoc|        vas, peklenske sršene. Ali me poznate?" ~Ravbar je mislil
 73 KresnaNoc|           maram: pri takih tepcih me je sram živeti. Martinek
 74 PeterPav |         povse brezskrbno, kako bi me ociganili in utopili graščake
 75 PeterPav |           preljubi Bog, prestvari me vsaj za en dan v 'vašo gnado'
 76 PeterPav |        jaz jim bom že pokazal, da me Bog ni postavil zaman za
 77 PeterPav |           nobeden. Zoretova Ančka me je ugrela vselej, kadar
 78 PeterPav |          priti v mojo kletko, naj me stane tudi pol graščine." ~
 79 PeterPav |         pod oblastjo tvojo. Pusti me odslej na miru, kakor bi
 80 PeterPav |         bila poznala; obgovarjati me ne smeš nič več, niti pozdravljati
 81 PeterPav |        nič več, niti pozdravljati me ni treba. Če boš poslušna
 82 PeterPav |          robec odpustka, ti pa si me prijel za roko in me peljal
 83 PeterPav |           si me prijel za roko in me peljal k Vlahom, ki so pekli
 84 PeterPav |          kar roka omahovala. Hoja me je bila tako silno ustradala,
 85 PeterPav |        jokaje se od veselja: 'Naj me vzamejo vsi vragi, če ne
 86 PeterPav |           odpeljem. Že dolgo časa me vabi knez Pomarančar, da
 87 PeterPav |           je razbil nova vrata in me okradel, za nameček me hoče
 88 PeterPav |         in me okradel, za nameček me hoče tudi zasramovati in
 89 PeterPav |       vaše pomoči in podpore. Ako me boste hoteli poslušati,
 90 PeterPav |  maščevanja. Da ostanem tukaj, bi me ugonobili brez dvojbe očitno
 91 PeterPav |            ki pojde z menoj. Kdor me bo spremil in delil usodo
 92 BratovGom|         tvoje življenje. Poslušaj me pazljivo in ne zametuj mojih
 93 BratovGom|         srdito: "Kaj taka nagrada me je čakala za mojo dolgo
 94 BratovGom|        sem vaš zemljak. Zibali so me blizu mirne vode Rinže.
 95 BratovGom|        jim je tako ugajala, da so me sprejeli za svojega. Hitro
 96 BratovGom|           naložil pretežko breme, me je podrlo na poti, da ne
 97 BratovGom|        pleče in klobase. Turki so me vlačili s sabo sem ter tja,
 98 BratovGom|       rabil za tolmača. Pitali so me s pusto bravino in smrdljivo
 99 BratovGom|         nikoli z veseljem. Ako pa me vzamete v službo vi domačini,
100 BratovGom|         ne bom stradal vina in da me ne boste silili v boj. Truplu
101 BratovGom|         so se mnogo pehali, da bi me prestrojili v junaka, ali
102 BratovGom|   nepotrebnih poskušenj. Zato, da me ne mikajo pretepi, pa nikari
103 GospodVed|          Če nimam s sabo dežnika, me varuje hosta za silo tudi
104 GospodVed|       sreče brez nesreče. Vtem ko me slavite vi veliko bolj,
105 GospodVed|      sovražniki z vrečo, v katero me mislijo nocoj stlačiti in
106 GospodVed|         1848. Dobil je službo, če me spomin ne vara, v Ribnici.
107 NardodnaB|         ste bili edini človek, ki me je omiloval v moji nadlogi,
108 NardodnaB|         sitega najedel. Grozovito me je bolela in skrbela ta
109 NardodnaB|           gor proti meni. Zapekla me je vest. Mislil sem si:
110 NardodnaB| človeškega srca.' Popivši merico, me opomni, naj nesem posodo
111 NardodnaB|        svoje življenje. V nagrado me je namestil višji naš gospodar
112 NardodnaB|          iz groba.' -- Vekomir pa me je pobaral, če ne preklinjam
113 NardodnaB|        dati niti živeža.' Starček me prime za roko in veli: '
114 NardodnaB|       narodna blagajnica? Zdaj pa me poslušaj, za kakove potrebe
115 NardodnaB|         brez greha in dati, komur me je volja. Nocoj bom obdaril
116 NardodnaB|           segel Vekomir v roko in me spravil do vrat, ki so se
117 NardodnaB|         je zasvetil jasen dan, ki me je ogreval celih štirideset
118 NardodnaB|          poslednja. Vekomirov duh me je oprostil kakor bi trenil
119 NardodnaB|    pridevek 'Veseli Miha'. Čakala me je izvrstna hrana in pijača,
120 DokPrezir|            Če sem za vas, vzemite me v službo; če nisem, mar
121 DokPrezir|     dobrikal kdaj tudi meni. Skrb me je bil! Trape, ki so mu
122 DokPrezir|         hvalil po Ljubljani, kako me je razsrdil. Pa s takim
123 DokPrezir|           Gospa je dejala: "Krsta me opominja, naj se pripravim
124 Zaklad   |           samo eden. Vsi drugi so me kolikor toliko varali in
125 Razodetje|     poslovi z besedami: "Dolžnost me kliče domov, odslej ti bo